Appeal dismissed because plaintiff failed to correct incomplete complaint and submit required administrative act within court deadline.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker tožnik, kljub pozivu sodišča, tožbe ni popravil tako, da bi bila primerna za obravnavanje (sodišču ni predložil dokončni upravni akt v dveh izvodih), jo je bilo potrebno zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je navedeni sklep izdan iz popolno neutemeljenih razlogov, saj je bil izdan kljub dokazilom o materialnem stanju, v katerem se nahaja. S hčerko hodita enkrat mesečno po hrano na Karitas, pri plačilu elektrike mu pomaga A. Karitas, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do izključitve. Hčerka bi rada študirala v B., vendar ne more in se sedaj uči doma ter hodi na izpite z avtoštopom v B.. Prosi, da pritožbeno sodišče še enkrat preuči dejansko stanje in mu pomaga pri preživetju. Obenem predlaga, da sodišče v navedenem postopku odpravi vse procesne napake, ker bo v nasprotnem primeru prišlo do kršenja človekovih pravic, določenih v Ustavi RS.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Drugih kršitev tožnik konkretno ne navede, ampak samo pavšalno predlaga, naj sodišče odpravi procesne kršitve, sicer bo prišlo do kršitev človekovih pravic, ne navede pa konkretno, katerih človekovih pravic.

Po 105. členu ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) morajo vse vloge biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Če je tožba vložena zoper upravni akt, mora glede na določbo 73. člena ZDSS-1 poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, obsegati tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahteve. Tožbi pa je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu.

Če sodišče zahteva od zavarovanca, da mora vlogo popraviti ali jo dopolniti, ga pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča.

Ker v obravnavani zadevi tožba, ki jo je tožnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, je sodišče prve stopnje tožnika s sklepom opr. št. VIII Ps 2657/2013 z dne 29. 10. 2013 pozvalo, da jo dopolni tako, da v roku 8 dni po prejemu tega sklepa sodišču predloži dokončni upravni akt v dveh izvodih. Hkrati je tožnika opozorilo na pravne posledice v primeru, če ne bo postopal v skladu s sklepom.

Sodišče prve stopnje je glede na to, da je postopalo v skladu z zgoraj citiranimi določbami ZDSS-1 in ZPP, tožbe pa tožnik v postavljenem roku, niti kasneje ni popravil, po oceni pritožbenega sodišča, pravilno in utemeljeno tožbo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP, zavrglo. Pritožbene navedbe, da je prišlo do procesnih kršitev, so neutemeljene, kakor tudi navedbe, da bi zaradi neodpravljenih procesnih kršitev prišlo do kršitve osebnih pravic določenih v Ustavi RS. Za pritožbeno rešitev zadeve pa so prav tako neutemeljene in neupoštevne pritožbene navedbe o materialnem stanju tožnika in njegove hčerke, ker se zadeva zaradi pomanjkanja formalnih pogojev, ni mogla obravnavati vsebinsko.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.