Appeal dismissed because the claim was filed late, missing the mandatory 30-day statutory deadline for unemployment benefits. The court ruled the deadline is preclusive and cannot be extended. The court rejected arguments regarding the delay caused by the administrative body. The court held that the right extinguished due to the missed preclusive deadline. The court found the appeal arguments about social assistance levels irrelevant to the procedural defect. The court confirmed the first-instance decision rejecting the claim. The court emphasized that preclusive deadlines cannot be extended under any circumstances.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the appeal against the first-instance decision, which had rejected the claim for unemployment benefits due to a missed filing deadline. The plaintiff argued that the delay was caused by the administrative body's slow response and the economic downturn, but the court found the claim filed seven days after the 30-day statutory period expired. The court ruled that the deadline is a preclusive material period under the Employment Act, meaning the right to claim extinguishes upon expiration and cannot be extended or restored regardless of the reasons for the delay.
Legislator headnote
AI generatedZUTD člen 118; ZPP člen 112, 274: The 30-day deadline for filing an appeal against a final decision on unemployment benefits is a preclusive material period; its expiration extinguishes the substantive right and claim, rendering the appeal inadmissible regardless of the reasons for the delay.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožnik je tožbo zoper dokončno odločbo toženca, s katero je bilo odločeno o tožnikovi pravici iz zavarovanja za primer brezposelnosti (denarnega nadomestila za čas brezposlenosti), vložil po izteku 30-dnevnega roka, kar je prepozno, zato jo je treba zavreči (ZUTD člen 118).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.
Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega oziroma procesnega prava. Navaja, da je nevzdržna odločitev, ker je tožba zavržena samo zaradi tega, ker je zamudil rok 30 dni po prejemu odločbe z dne 27. 5. 2013, ki mu je bila vročena 3. 6. 2013. Tožbo zoper odločbo z dne 27. 5. 2013 je vložil 10. 7. 2013, torej sedem dni prepozno, razloge, zakaj je prišlo do zamude pa je obrazložil. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je potrebovalo skoraj eno leto, da mu je odgovorilo na njegovo pritožbo, ki jo je poslal 11. 9. 2012. Odgovor bi moral dobiti v roku 90 dni, to je najkasneje do 11. 12. 2012, ne pa šele po telefonskih urgencah dne 3. 6. 2013. Razlika med socialno pomočjo in nadomestilom za čas brezposelnosti je velika in ni sam kriv, da ne more najti dela, saj so šla vsa gradbena podjetja v stečaj. Sedaj je prejemnik socialne pomoči v višini 260,00 EUR, s tem denarjem pa komaj plača režijske stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), enako določbo pa ima tudi 6. odstavek 118. člena Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010, v nadaljevanju ZUTD), se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe.
Po 1. in 2. odstavku 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče, pri čemer velja dan oddaje priporočene pošiljke na pošto za dan izročitve sodišču.
Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe po vsebini. Če ta pogoj ni izpolnjen, sodišče ne obravnava zadeve po vsebini, temveč predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe, v skladu s 1. odstavkom 274. člena ZPP tožbo zavrže.
Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik dokončno odločbo toženca z dne 27. 5. 2013 prejel 3. 6. 2013 tako, da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 3. 7. 2013. Tožnik pa je tožbo vložil 10. 7. 2013, kar je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča po izteku 30-dnevnega roka in torej prepozno. Rok 30 dni za vložitev tožbe določa materialni pravni predpis in sicer ZUTD v 118. členu. To pomeni, da je rok za vložitev tožbe prekluzivni materialni rok, ne pa procesni rok. S potekom prekluzivnega materialnega roka preneha oziroma ugasne sama pravica in z njo tudi zahtevek za njeno uveljavitev oziroma za pravno varstvo. Prekluzivni materialni rok se podaljša samo za poštni tek, sicer pa se prekluzivnega materialnega roka ne da podaljšati in zaradi njegove zamude ni mogoča niti vrnitev v prejšnje stanje, torej tudi v primeru, če bi tožnik izkazal upravičene razloge za prepozno vložitev tožbe. Zato se tožnik neupravičeno sklicuje na to, da je obrazložil razloge, zakaj je prišlo do prepozne tožbe.
Prav tako so neutemeljene in neupoštevne pritožbene navedbe v zvezi s tem, da je denarna socialna pomoč nižja kot nadomestilo za čas brezposelnosti in da je toženec potreboval skoraj eno leto, da je odgovoril na njegovo pritožbo.
Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.