Appeal dismissed; widow denied widow's pension due to failure to meet statutory age requirements under ZPIZ-1 and ZPIZ-92.

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Da lahko pridobi pravico do vdovske pokojnine mora vdova med drugim ob smrti zavarovanca izpolniti predpisanih 53 let starosti oziroma vsaj 48 let, da lahko pri 53 letih pridobi pravico do vdovske pokojnine. Teh pogojev tožnica ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje niti pogoja starosti iz tretjega ali četrtega odstavka prehodne določbe 427. člena ZPIZ-1, po katerih bi ob smrti moža morala dopolniti 40 let starosti, da bi lahko pri 45 letih pridobila pravico do družinske pokojnine glede na 72. člen prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-92), če pa bi ji pravica do družinske pokojnine po pokojnem možu prenehala po dopolnjenem 45. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom, da bi lahko ob dopolnitvi te starosti ponovno pridobila istovrstno pokojninsko dajatev. Ker v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj starosti na strani zavarovanega družinskega člana, torej tožnice niti po ZPIZ-1 niti po ZPIZ-92, tožbeni zahtevek za odpravo pravilnih in zakonitih odločb iz predsodnega postopka in posledično zahtevek za vtoževano pravico do vdovske pokojnine, ni utemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je stroškovno zavrnilo zahtevek tožnice na odpravo zavrnilnih odločb toženca o pravici do vdovske pokojnine št. ... z dne 7. 9. 2011 in iste opr. št. z dne 26. 7. 2011, saj je ugotovilo, da ni izpolnjen predpisan pogoj starosti na strani zavarovanega družinskega člana.

Zoper sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo iz razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Prvostopenjsko sodišče naj bi spregledalo, da je tožena stranka ravnala v nasprotju s 37. členom Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino in 6. ter 14. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker ji ni bila priznana dajatev na podlagi pokojninske dobe, za katero so bili vplačani prispevki. Ker naj bi bilo enostavno spregledano, da je denar, ki je bil vplačan za prispevke odtujen, pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da ji prizna pravico do vdovske pokojnine.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodba je utemeljena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je v zvezi s pritožbenimi navedbami potrebno poudariti predvsem naslednje.

Ob bistveno pravilnih dejanskih ugotovitvah, ki so v skladu z razpoložljivo listinsko dokumentacijo in jih pritožba niti ne prereka, da je tožničin mož umrl 31. 5. 1993, da je tožnica, rojena 19. 8. 1956 na dan njegove smrti dopolnila 36 let starosti, in da ji je pravica do družinske pokojnine prenehala 16. 4. 1995, ko je hčerka dopolnila 15 let starosti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v obravnavani zadevi, kljub temu, da je pokojni zavarovanec v Republiki Sloveniji dopolnil 5 let, 9 mesecev in 5 dni pokojninske dobe, niso izpolnjeni pogoji na strani zavarovanega družinskega člana.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je glede na Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008 - MP št. 10/2008; v nadaljevanju Mednarodni sporazum) podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1). Pri ugotavljanju izpolnitve pogojev za priznanje določenih pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu z 2. členom v zvezi s 1. členom citiranega Mednarodnega sporazuma namreč vsaka država pogodbenica upošteva svojo zakonodajo. Za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pa morajo biti glede na 109. člen citiranega ZPIZ-1 izpolnjeni pogoji tako na strani umrlega zavarovanca kot glede na 110. člen na strani zavarovanega družinskega člana. Da lahko pridobi pravico do vdovske pokojnine mora vdova med drugim ob smrti zavarovanca izpolniti predpisanih 53 let starosti oziroma vsaj 48 let, da lahko pri 53 letih pridobi pravico do vdovske pokojnine. Teh pogojev seveda tožnica ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje niti pogoja starosti iz tretjega ali četrtega odstavka prehodne določbe 427. člena ZPIZ-1, po katerih bi ob smrti moža morala dopolniti 40 let starosti, da bi lahko pri 45 letih pridobila pravico do družinske pokojnine glede na 72. člen prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/2002; v nadaljevanju ZPIZ-92), če pa bi ji pravica do družinske pokojnine po pokojnem možu prenehala po dopolnjenem 45. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom, da bi lahko ob dopolnitvi te starosti ponovno pridobila istovrstno pokojninsko dajatev. Glede na to, da v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj starosti na strani zavarovanega družinskega člana, torej tožnice po ZPIZ-1, niti po ZPIZ-92, glede na citirano predhodno določbo, je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih odločb iz predsodnega postopka pravilno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do vdovske pokojnine.

Na koncu je potrebno le še pojasniti, da glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana prvostopenjska sodba ni v nasprotju s citiranim Mednarodnim sporazum kot zmotno zatrjuje pritožnica, saj vsaka država pogodbenica pogoje na strani zavarovanih družinskih članov ureja s svojo nacionalno zakonodajo. Povsem neutemeljeno je nadalje zatrjevanje kršitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Navedena konvencija namreč v 6. členu zagotavlja pravico do poštenega sojenja, ko med drugim določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih pravično, javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko, z zakonom ustanovljeno sodišče. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem, niti v obravnavanem predsodnem postopku ni prišlo niti do kršitve 14. člena iste konvencije, ki prepoveduje diskriminacijo s tem, ko zagotavlja uživanje pravic in svoboščin, določenih s konvencijo vsem ljudem, brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnost, socialni izvor, pripadnost narodnostni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšno drugo okoliščino. Iz zatrjevanja pritožnice, da ji je vzet denar, ki ga je pokojni zavarovanec vplačal kot prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sicer mogoče sklepati, da uveljavlja kršitev lastninske pravice, čeprav sploh ne navaja, na podlagi katere osebne okoliščine naj bi do kršitve prišlo. Sicer pa do diskriminacije v sodnem ali predsodnem postopku ni prišlo, niti ni moglo priti, saj mora vsakdo, ne glede na katerokoli osebno okoliščino izpolnjevati predpisane zakonske pogoje na strani zavarovanega družinskega člana, da lahko pridobi pravico do vdovske pokojnine.

Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in je izpodbijana zavrnilna sodba pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.