Appeal dismissed; withdrawal of lawsuit terminates proceedings immediately and cannot be revoked.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Z umikom se šteje, da tožba sploh ni bila vložena in da je konec procesnega razmerja. Vsi učinki, ki jih je imela tožba na materialnem in procesnem področju so odpadli (ex tunc).

V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme. Izjava o umiku ne prenese ne roka in ne pogoja. Izjava o umiku ni izpodbojna zaradi hibe v volji in se tudi ne da preklicati.

Ker pravda med strankama zaradi umika tožbe ne teče več, umika tožbe pa tudi ni mogoče preklicati, pritožbene navedbe, da bo tožnik dopolnil 9 let pokojninske dobe avgusta 2013, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, niti upoštevne. Ob izkazanem poslabšanju zdravstvenega stanja lahko tožnikov izbrani zdravnik ali tožnik sam pri tožencu vloži nov zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da je tožnik na naroku dne 16. 5. 2013 umaknil tožbo za priznanje drugih pravic iz invalidskega zavarovanja in postopek ustavilo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je res soglašal z umikom tožbe tako, kot izhaja iz sklepa. Ugovarja le v tistem delu sklepa, kjer ni navedeno, zakaj je soglašal z umikom tožbe. Ugotovitvi sodnice, da ima le 7 let delovne dobe, ni mogel ugovarjati, čeprav je vedel, da dela več kot 9 let. Še isti dan je odšel na ZZZS ter jih prosil za izpis o trajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja in ga tudi dobil. Obenem je zaprosil tudi delodajalca, da mu izda ustrezno potrdilo o trajanju njegove zaposlitve. Meni, da izračun, da ima le 7 let delovne dobe ni pravilen, saj izračuni kažejo, da ima več kot 9 let delovne dobe oziroma, da bo dobo 9 let dopolnil v avgustu 2013 in zato predlaga, da se postopek nadaljuje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Po 188. členu ZPP lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca, preden se toženec spusti v obravnavanje glavne stvari. Tožbo pa lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če toženec v to privoli. Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena, in se lahko znova vloži.

V konkretnem primeru je tožnik umaknil tožbo na prvem naroku za glavno obravnavo, z umikom pa se je strinjala tudi pooblaščenka zakonitega zastopnika toženca.

Z umikom se šteje, da tožba sploh ni bila vložena in da je konec procesnega razmerja. Vsi učinki, ki jih je imela tožba na materialnem in procesnem področju so odpadli (ex tunc).

Po umiku tožbe nadaljnji postopek ni več dopusten. To je konec postopka. Sodni sklep, s katerim se na podlagi umika izreče postopek za končan, je deklaratorne narave. V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme. Izjava o umiku ne prenese ne roka in ne pogoja. Izjava o umiku ni izpodbojna zaradi hibe v volji in se tudi ne da preklicati.

Ker glede na povedano pravda med strankama zaradi umika tožbe ne teče več, umika tožbe pa tudi ni mogoče preklicati, pritožbene navedbe, da bo tožnik dopolnil 9 let pokojninske dobe avgusta 2013, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, niti upoštevne. Ob izkazanem poslabšanju zdravstvenega stanja, tožnikov izbrani zdravnik ali tožnik sam, lahko pri tožencu vloži nov zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.