Supreme Court rejects delegation request when grounds are procedural errors in the competent court.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the creditor's request to delegate jurisdiction to another court after a lower court annulled an enforcement order. The creditor argued the first-instance court exceeded its authority by altering the salary amount in the enforcement title, claiming the court improperly speculated on the employer's position. The court held that the delegation procedure under the Code of Civil Procedure is not designed to correct substantive or procedural errors in the originally competent court. Since the creditor already utilized available legal remedies to challenge the decision, the grounds for transferring jurisdiction were invalid.
Legislator headnote
AI generated67. člen Zakona o pravdnem postopku; 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: The delegation procedure is not intended to ensure legally correct decisions in proceedings before the competent court; therefore, complaints regarding errors in the original court's decision do not constitute valid grounds for transferring jurisdiction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Delegacijski postopek ni namenjen težnji po zagotavljanju procesnopravno in materialnopravno pravilnih odločitev v postopkih pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upnik je v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Sežani I 28/2012 z dne 20. 11. 2012, s katerim je to sodišče ugodilo ugovoru dolžnice, sklep o izvršbi razveljavilo in upnikov predlog za izvršbo zavrnilo, med drugim predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za vodenje izvršbe v primeru, da bo sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker je prav takšna procesna situacija nastopila z izdajo sklepa Višjega sodišča v Kopru I Ip 140/2013 z dne 20. 9. 2013, je stvarno in krajevno pristojno sodišče, po prejemu zadeve zaradi ponovnega odločanja na prvi stopnji, upnikov predlog predložilo Vrhovnemu sodišču, da odloči o predlagani delegaciji pristojnosti.
2. Upnik je predlog za prenos pristojnosti utemeljeval z očitkom sodišču prve stopnje, da je prekoračilo svoja pooblastila s poseganjem v izvršilni naslov, saj je ob jasno določeni „višini plače v sodbi Delovnega sodišča meritorno odločalo ter v vsem sledilo ugovoru dolžnice, ki je pri izplačilu višine plače 'špekulirala' med svojim sklepom o premestitvi in pravnomočno sodno odločbo, ki je v 1. točki svojega izreka v celoti ohranila v veljavi pogodbo o zaposlitvi ter s tem tudi višino upnikove plače“.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacijski postopek torej ni namenjen težnji po zagotavljanju procesnopravno in materialnopravno pravilnih odločitev v postopkih pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.
Upnik pa svoj predlog za delegacijo pristojnosti utemeljuje prav z očitkom napačnega odločanja v konkretnem postopku pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem, za uveljavitev katerega so strankam v postopku dane na razpolago zakonsko izrecno predvidene druge možnosti (pravna sredstva) za varstvo njihovih pravic in ki se jih je upnik v tem postopku tudi sicer že (očitno uspešno) poslužil; zato upnikov očitek ne more biti hkrati tudi razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar pomeni, da je bilo treba njegov predlog zavrniti.