Vrhovno sodišče zavrne prenos pristojnosti, ko je stranka odvetnik s pisarno na sedežu sodišča.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Okoliščina, da je pravdna stranka odvetnik s pisarno na sedežu pristojnega sodišča, sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti 7. 12. 2012 vložila tožbo zoper oba toženca za plačilo odškodnine. Navedla je, da je prvi toženec odvetnik, ki je zastopal tožnike pri uveljavljanju odškodnine, vendar je storil napako s tem, da tožbe za plačilo odškodnine ni vložil pravočasno, zaradi česar so bili tožbeni zahtevki zavrnjeni kot neutemeljeni in so zato tožniki oškodovani. Pri drugi toženki pa je imel prvi toženec zavarovano odgovornost.

2. Oba toženca sta v svojih odgovorih na tožbo predlagala zavrnitev tožbenega zahtevka tožnikov.

3. Okrožno sodišče v Murski Soboti je po opravljenih dveh narokih za glavno obravnavo s predlogom P 374/2012 z dne 22. 1. 2014 predlagalo prenos pristojnosti z Okrožnega sodišča v Murski Soboti na drugo stvarno pristojno sodišče. V predlogu je navedlo, da je prvi toženec odvetnik v Murski Soboti, s katerim so sodniki Okrožnega sodišča v Murski Soboti v pogostih, če ne celo vsakodnevnih stikih, kar bi pri razumnem opazovalcu oziroma pri nasprotni stranki vzbudilo dvome o nepristranskosti sojenja.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

6. Okrožno sodišče v Murski Soboti se ne sklicuje na smotrnost postopka pred drugim sodiščem, temveč utemeljuje predlog za delegacijo s tehtnim razlogom, ki naj bi izhajal iz okoliščine, da je prvi toženec odvetnik v Murski Soboti, zaradi česar je v pogostih stikih s sodniki pristojnega sodišča, kar bi lahko vzbudilo dvome o nepristranskosti sojenja. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, to je po odpravi vsakega dvoma, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, lahko tehten razlog za prenos pristojnosti. Vendar je tak dvom praviloma v sferi strank, ne pa sodišča samega, še posebej ne po že opravljenih dveh glavnih obravnavah. Sploh je ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča, da okoliščina, da je pravdna stranka odvetnik s pisarno na sedežu pristojnega sodišča, sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Dvom v nepristranskost sodišča ne more temeljiti na stikih odvetnika s sodniki pristojnega sodišča, saj gre praviloma za službene stike, sodnike pa zakon veže na opravljanje sodniške funkcije po ustavi in zakonu in na tako vedenje, da se varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti. Sodniki morajo biti torej sposobni objektivno odločati o vseh sporih, zato tudi v konkretnem primeru ni mogoče pritrditi pavšalnim razlogom o možni objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog Okrožnega sodišča v Murski Soboti zavrnilo.