Administrative court allows appeal against Ombudsman decision, ruling organ lacked basis for second decision without new request.

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-204/2010/5 z dne 23. 6. 2011 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

[JEDRO]

Ker je za vodenje postopka in odločitev organa po določbi 12. člena ZDIJZ potrebna zahteva stranke, organ ni imel podlage za vodenje postopka in izdajo odločbe z dne 3. 11. 2010. Po določbi 128. člena ZUP sme namreč v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Tožena stranka bi zato morala ob predhodnem preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka na prvi stopnji preizkusiti, ali morda ne obstaja razlog za izrek ničnosti odločbe (4. točka prvega odstavka 279. člena ZUP), oziroma ugotoviti, zakaj je organ o isti zadevi odločal dvakrat in posledično izdal dve odločbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi A.A. (prosilec) in izpodbijani odločbi Pravne fakultete, Univerze v Ljubljani (organ) z dne 2. 11. 2010 in z dne 3. 11. 2010 v 2. točki izreka odpravila. Odločila je, da je organ dolžan prosilcu v 31 dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: seznam z imeni in priimki vseh 84 zaposlenih skupaj z bruto stroškom z dodatki, ki jih je posameznik prejel v letu 2009; najave za opravljeno pedagoško delo v študijskem letu 2008/2009 in 2009/2010 za vse zaposlene v letu 2009; seznam z imeni in priimki vseh 84 zaposlenih v letu 2009 skupaj z datumom nastopa delovnega razmerja oziroma javne funkcije in formalni opis delovnih nalog po delovnem mestu za vse zaposlene v letu 2009. Odločila je tudi, da stroški v tem postopku niso nastali. Navaja, da je prosilec dne 11. 6. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za vsakega pri organu zaposlenega javnega delavca in za vsakega, ki opravlja javno funkcijo „posebej“ in sicer: ime in priimek javnega uslužbenca oziroma tistega, ki opravlja javno funkcijo; skupni bruto strošek z dodatki, ki jih je ta oseba prejela v letu 2009; formalni opis delovnih nalog, ki jih je opravljala v letu 2009; poročilo, kaj je ta oseba delala in naredila v letu 2009; informacijo, kdaj je ta oseba nastopila delovno razmerje oziroma javno funkcijo; znesek vseh finančnih prilivov iz javnih sredstev v letu 2009 in informacijo kolikšen odstotek vseh prihodkov PF so v letu 2009 sestavljali finančni prilivi iz javnih sredstev. O zahtevi prosilca je organ odločal z dvema odločbama in sicer z dne 2. 11. 2010 in 3. 11. 2010, s katerima je zahtevi ugodil v delu, ki se nanaša na znesek vseh finančnih prilivov iz javnih sredstev v letu 2009 in informacijo, kolikšen odstotek vseh prihodkov organa so v letu 2009 sestavljali finančni prilivi iz javnih sredstev. Prosilcu je posredoval izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti organa za leto 2009, iz katerih so razvidni podatki iz 1. točke izreka. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil. Tožena stranka v obrazložitvi odločbe pojasnjuje razloge za svojo odločitev.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je tožena stranka tudi nepravilno uporabila določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) ter 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Poudarja, da se je tožeča stranka nepravilno sklicevala na 43. člen Zakona o visokem šolstvu (ZviS), ker je to določbo Ustavno sodišče z odločbo U-I-156/08 z dne 14. 4. 2011 razveljavilo. Poudarja še, da podatki iz kadrovske evidence, ki jih vodi tožeča stranka, ni mogoče razlikovati na tiste, ki se nanašajo na javno službo in na tiste, ki se nanašajo na dejavnost, ki ni javna služba. Tožeča stranka v nadaljevanju navaja razloge za utemeljenost tožbe, vendar sodišče, glede na odločitev, ki jo je sprejelo v tem sporu, teh navedb v sodbi na povzema.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, prereka tožbene navedbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

4. Tožba je utemeljena.

5. Po presoji sodišča je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka, ker po uradni dolžnosti ni preizkusila, ali je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Takšno obveznost ji nalaga drugi odstavek 247. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

6. Iz upravnega spisa izhaja, kar med strankama ni sporno, da je prosilec dne 11. 6. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Na podlagi te zahteve je organ izdal odločbo z dne 2. 11. 2010, zoper katero se je prosilec pritožil. Dne 3. 11. 2010 je organ ponovno izdal odločbo o isti zadevi, ne da bi imel zahtevo prosilca. Da bi prosilec vložil ponovno zahtevo za dostop do že zahtevanih informacij namreč iz upravnega spisa ne izhaja, prav tako ne iz obrazložitve odločbe organa ali obrazložitve odločbe tožene stranke. Ker je za vodenje postopka in odločitev organa po določbi 12. člena ZDIJZ potrebna zahteva stranke, organ ni imel podlage za vodenje postopka in izdajo odločbe z dne 3. 11. 2010. Po določbi 128. člena ZUP sme namreč v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Po povedanem pa iz upravnega spisa ne izhaja, da bi prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, o kateri je organ odločil z odločbo z dne 3. 11. 2010. Tožena stranka bi zato morala ob predhodnem preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka na prvi stopnji preizkusiti, ali morda ne obstaja razlog za izrek ničnosti odločbe (4. točka prvega odstavka 279. člena ZUP), oziroma ugotoviti, zakaj je organ o isti zadevi odločal dvakrat in posledično izdal dve odločbi.

7. Ker je tožena stranka o dveh pritožbah (zoper odločbo z dne 2. 11. in z dne 3. 11. 2010) odločila z eno odločbo v isti točki, je moralo sodišče odločbo v celoti odpraviti na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka v 30 dneh izdati novo odločbo, pri tem pa je vezana na stališče sodišča, ki se tiče postopka.