Court voids traffic fine due to identity doubt despite valid service on spot, ordering retrial.

Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti se izpodbijani plačilni nalog razveljavi in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Če je plačilni nalog kršitelju vročen takoj na kraju prekrška, ki ga je uradna oseba osebno zaznala, ne gre za kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, če iz plačilnega naloga niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, kdo je prekrške storil.

[OBRAZLOŽITEV]

A.

1. Prekrškovni organ Postaja prometne policije Celje je zoper storilca A. A.

dne 3. 1. 2011 izdal plačilni nalog št. 97994952 zaradi prekrškov po sedmem odstavku 116. člena, šestem odstavku 37. člena, petem odstavku 83. člena in tretjem odstavku 237. člena Zakona o varnosti cestnega prometa

(

v nadaljevanju ZVCP-1) ter mu izrekel enotno globo 240 €. Zahteva za sodno varstvo ni bila vložena.

2. Vrhovni državni tožilec vlaga zoper pravnomočni plačilni nalog zahtevo za varstvo zakonitosti

zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Opozarja, da iz plačilnega naloga niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je prekrškovni organ ugotovil, da je očitane prekrške storil A. A. Navaja še, da je pobudo za vložitev zahteve podal prekrškovni organ, ki je po pravnomočnosti plačilnega naloga izvedel za nova dejstva, ki kažejo, da očitanega prekrška ni storil A. A., temveč njegov brat Š. A.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilcu, ki se o njej ni izjavil.

B.

4. V obravnavani zadevi je bil plačilni nalog kršitelju vročen takoj na kraju prekrškov, ki jih je uradna oseba osebno zaznala. Po določbi prvega odstavka 57. člena ZP-1, ki je veljal v času vročite plačilnega naloga, se kršitelju v takem primeru hkrati z vročitvijo plačilnega naloga ustno predstavi storjeni prekršek in dokaze, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu. Kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov se kršitelju vroči skupaj s plačilnim nalogom le, če kršitelju plačilnega naloga ni mogoče izdati in vročiti takoj na kraju prekrška (peti

odstavek 57. člena ZP-1). Glede na predstavljeno zakonsko ureditev ni moč pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, da naj bi prekrškovni organ kršil 8. točko prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker iz plačilnega naloga niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da je prekrške storil A. A.

5. Kljub neutemeljenemu uveljavljanju te procesne kršitve pa Vrhovno sodišče zahteve za varstvo zakonitosti ni zavrnilo, saj je ob njeni presoji nastal precejšen dvom glede ugotovitve, da je obravnavane prekrške storil A. A. Iz pobude prekrškovnega organa za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti namreč izhaja, da je A. A. naknadno prišel v kontakt s policistom A. F. ter na

fotografiji, ki jo je ta policist napravil na kraju in v času prekrškov, prepoznal svojega brata Š. A. Da je v obravnavanem primeru prišlo do zmote v osebi storilca potrjuje tudi poročilo o prisotnosti na izobraževanju Šolskega centra Velenje, iz katerega izhaja, da se je A. A. v času storitve obravnavanega prekrška udeležil praktičnega pouka.

C.

6. Glede na navedene listine v spisu, ki porajajo precejšen dvom v ugotovljeno identiteto storilca, je Vrhovno sodišče ravnalo po 427. členu ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1, po katerem Vrhovno sodišče v primeru precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je zahteva vložena, s sodbo, s katero odloči o zahtevi za varstvo zakonitosti, to odločbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

V ponovljenem postopku bo moral prekrškovni organ ponovno presoditi, ali je obravnavane prekrške storil A. A. ali pa se je zanj lažno izdajala druga oseba, katere identiteta ni bila

ustrezno preverjena, in o zadevi ponovno odločiti.