Appeal dismissed: Ruling on suspension of enforcement is not an administrative act under ZUS-1.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sklep, s katerim je zavrnjen tožnikov predlog za odlog upravne izvršbe, se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe; z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne gre pa niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je zato pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. in 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, vloženo zoper odločbo tožene stranke, št. 0612-267/2011-8-06421123 z dne 30. 11. 2012, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep gradbenega inšpektorja MIP, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Novo mesto - Celje, Inšpekcijske pisarne Celje, št. 06122-2922/2009/30 z dne 18. 6. 2012, o zavrnitvi tožnikove vloge za odlog izvršitve odločbe gradbene inšpekcije z dne 10. 3. 2010.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da odločba tožene stranke kot drugostopenjskega upravnega organa, zoper katero je tožnik vložil tožbo, ni odločba v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Ker pa tudi prvostopenjska odločba o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, tožnika ni pozivalo, naj odpravi pomanjkljivosti tožbenega predloga, temveč je tožbo zavrglo. Navaja še, da se odlog izvršbe po določbi tretjega odstavka 293. člena ZUP lahko dovoli le do pravnomočnosti odločitev o izvršilnem naslovu in izvršbi.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da se mu z odločbo tožene stranke posega v pravice in njegov pravni položaj, saj je ves čas postopka zatrjeval in dokazoval, da bi mu z zavrnitvijo odloga izvršbe odločbe gradbene inšpekcije nastala nepopravljiva škoda, in da bi v času odloga izvršitve navedene odločbe bilo stanje nepremičnin pravno formalno sanirano brez izvršitve odločbe, v zvezi s katero bi poleg zatrjevane škode nastali tudi dodatni stroški postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za odlog izvršbe, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in posledično odločitev sodišča prve stopnje, da tožnika ne poziva k odpravi pomanjkljivosti tožbenega predloga v zvezi s pravilno navedbo izpodbijanega upravnega akta, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (sklepi I Up 289/2008, I Up 99/2009, I Up 303/2009, I Up 253/2009, I Up 100/2011, X Ips 294/2010, I Up 83/2013).

7. V skladu z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1 je namreč upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba z dne 10. 3. 2010, s katero je bila tožniku med drugim naložena ustavitev gradnje ograje (1. točka izreka) in odstranitev tam navedenih nelegalno zgrajenih objektov in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje (2. točka izreka). Ta 2. točka izreka odločbe z dne 10. 3. 2010 je postala izvršljiva dne 12. 9. 2010 in drugostopenjski upravni organ je po vloženi pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, s katero je bil napačno ugotovljen datum izvršljivosti (11. 9. 2010), zato z odločbo z dne 30. 3. 2012 dovolil izvršitev odločbe, saj tožnik v danem roku ni izpolnil odrejene obveznosti. S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Z izpodbijanim aktom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, torej v odločbi z dne 10. 3. 2010, ne spreminja in zato v tožnikovo pravico, obveznost oziroma pravno korist z izpodbijanim sklepom ni poseženo.

8. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zoper sklep, s katerim je zavrnjen predlog za odlog izvršbe, ni dopusten upravni spor, ker ne gre za nobenega izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Po tej določbi ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, ki se nanaša le na tek izvršilnega postopka (226. člen Zakon o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), ne spada.

9. Glede na navedeno pritožbena navedba, da je s sklepom o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe odločeno o tožnikovi obveznosti, ni utemeljena. O njegovi obveznosti, da nezakonito zgrajene objekte odstrani, je bilo, kot že navedeno, odločeno z izvršilnim naslovom. Da bi bil odlog upravne izvršbe na predlog stranke pravica strank, pa ne določa niti tretji odstavek 293. člena ZUP. Po navedeni določbi je namreč organu, ki vodi izvršbo, izjemoma dana le možnost, da ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev, izvršbo odloži.

10. Prav tako pa je pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso (npr. I Up 100/2011, X Ips 312/2012) tudi stališče sodišča prve stopnje, da se odlog izvršbe po določbi tretjega odstavka 293. člena ZUP lahko dovoli le do pravnomočnosti odločitev o izvršilnem naslovu in izvršbi. Ta pogoj pa v obravnavanem primeru, kjer iz upravnega spisa izhaja, da zoper izvršilni naslov (odločbo z dne 10. 3. 2010) v upravnem postopku niti ni bila vložena pritožba, prav tako pa v času odločanja o vlogi za odlog izvršbe ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo zoper odločbo tožene stranke z dne 30. 3. 2012, s katero je odločilo o tožnikovi pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe z dne 19. 5. 2011, ni bil izpolnjen.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).