Supreme Court dismisses review of administrative decision denying building permit due to forest protection laws.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja projektnega soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Iz določb 33., 67. in 73. člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le zasebno funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omenjeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru ohranjanjem naravnega bogastva (gozda) in varovanjem naravnih znamenitosti, kamor spada območje obravnavanega posega; in pravicami drugih, npr. s pravico do zdravega življenjskega okolja. Zavrnitev izdaje soglasja Zavoda za gozdove Slovenije k nameravani gradnji zato ne pomeni neustavnega in tudi ne nezakonitega posega v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS), Območne enote Ljubljana, št. 3407-192/2010-5 z dne 20. 1. 2011. Z navedeno odločbo je bila na podlagi 21. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) zavrnjena revidentova vloga za izdajo soglasja za gradnjo dveh stanovanjskih objektov in garaže na Drenikovem vrhu na zemljišču parc. št. 1544, 1545 k. o. S. in parc. št. 33 k. o. V. Zahteva za izdajo soglasja je bila zavrnjena zaradi izjemnih poudarjenosti funkcij gozda in občutljivosti gozdnega prostora na tem območju ter neskladnosti namembnosti objektov z namensko rabo prostora in varovalnimi režimi, določenimi za to območje v Odloku o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, Odloku o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost, Odloku o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarskega območja Ljubljana (2001-2010) in Pravilniku o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Ljubljana (2005-2014). Tožena stranka je z odločbo, št. 3406-7/2011/7 z dne 16. 5 2011, revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski upravni akt zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Revident dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1 utemeljuje z navedbami, da vrednost izpodbijanega dokončnega upravnega akta presega 20.000,00 EUR. Čeprav njegova pravica v tej zadevi doslej ni bila neposredno izražena v denarni vrednosti, je smisel določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v dejanski vrednosti izpodbijanega dela, ne glede na to ali je izražena v denarju ali ne. V reviziji kot vrednost spornega predmeta navaja pcto 25.000,00 EUR.

7. V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo soglasja ZGS za gradnjo objektov. V tej odločbi pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjev) ali pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izpolnjen (enako odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 85/2009, X Ips 185/2010, X Ips 508/2010, X Ips 137/2011, X Ips 389/2011, X Ips 311/2012, X Ips 364/2012 in druge, ter sklep Ustavnega sodišča RS-U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010).

8. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

9. Revident je navedel, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, ker ne bo mogel uresničiti pravice do nadomestne gradnje. S tem pa je poseženo v njegovo ustavno pravico do zasebne lastnine.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami zatrjevanih zelo hudih posledic ni izkazal. Zavrnitev izdaje soglasja ZGS, ker nameravani poseg v prostor (gradnja) ni v skladu s funkcijami gozda in gozdnega območja ter varstvenim režimom, namreč ne pomeni neustavnega oziroma nezakonitega posega v revidentovo ustavno pravico do zasebne lastnine.

11. Ustavna pravica do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja Ustava RS v 33. členu, namreč ni absolutna. Tako je v prvem odstavku 67. člena Ustave RS določeno, da se z zakonom uredi način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Iz 73. člena Ustave RS izhaja, da je vsakdo dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti, kamor pa glede na Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost, spada tudi območje obravnavanega posega. V prvem odstavku 5. člena Ustave RS pa je med drugim določeno tudi, da država na svojem ozemlju skrbi za ohranjanje naravnega bogastva, kamor glede na določbo 1. člena ZG nedvomno spada tudi gozd. Iz citiranih določb Ustave RS tako izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le zasebni namen, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omejeno tako z njeno gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami in pravicami drugih (npr. pravico do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS), upoštevajoč določbo tretjega odstavka 15. člena Ustave RS. Zavrnitev izdaje predmetnega soglasja zato ne pomeni posledic, ki jih navaja revident. Izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.

12. Ker revident uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.