Supreme Court allows appeal, remands case for new procedure regarding standing after constitutional ruling.

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1925/2011-35 z dne 18. 4. 2013 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Čeprav je tožnik še pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu dosegel izjemen vpis v višji letnik za študijsko leto 2011/12, pa po presoji Vrhovnega sodišča to dejstvo samo po sebi še ne pomeni, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo za ugotovitev nezakonitosti odločbe o zavrnitvi pritožbe zoper odločbo, s katero ni bilo ugodeno njegovi prošnji za izjemen vpis v višji letnik fakultete tudi v študijskem letu 2010/11.

Prvostopenjsko sodišče bi moralo tožnika pozvati, da se glede na konkretno situacijo izjasni, ali vztraja pri izpodbojni tožbi ali pa zahteva ugotovitev nezakonitosti (prvostopenjske) odločbe v zvezi s prošnjo za izjemen vpis v višji letnik za študijsko leto 2010/11.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z v uvodu tega sklepa navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper odločbo prodekanje za dodiplomski študij Fakultete za … (v nadaljevanju F.) z dne 18. 7. 2011 v zvezi z odločbo senata F. z dne 12. 9. 2011 (I. točka izreka sklepa) in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka sklepa). Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se prošnji študenta - tožnika v tem upravnem sporu – za izjemni vpis v višji letnik v študijskem letu 2010/11 (zaradi ugotovitve, da sta obseg in teža neopravljenih študijskih obveznosti iz predhodnih letnikov tako velika, da vpis v višji letnik ne bi bil smiseln) ne ugodi. Pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo z odločbo z dne 12. 9. 2011 zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na obstoj pravnega interesa kot procesne predpostavke za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ker je prodekan za dodiplomski in magistrski študij F. z odločbo z dne 20. 10. 2011 tožnikovi prošnji za izjemen vpis v višji (3.) letnik v študijskem letu 2011/12 izjemoma ugodil, v tem upravnem sporu izpodbijana odločba ne posega več v tožnikov pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Vpis v 3. letnik F. je bila korist oziroma interes, ki ga je tožnik zasledoval z vložitvijo tožbe, zato si svojega pravnega položaja tudi ob morebitnem uspehu s tožbo, s katero je zahteval odpravo akta, ne bi mogel več izboljšati. Sklenjena pogodba o kadrovski štipendiji, s katero je upravičen do štipendije v višini 500,00 EUR mesečno, pa po presoji prvostopenjskega sodišča ne more izkazovati pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik lahko vse ugovore v zvezi z morebitnim odškodninskim zahtevkom uveljavlja v postopku pred rednim sodiščem.

3. Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da prvostopenjsko sodišče tožbe ni zavrglo že ob predhodnem preizkusu, zato je upravičeno štel, da je pravni interes za vložitev tožbe izkazal. Odločba prodekana F. z dne 20. 10. 2011 pomeni, da je tožnik zaradi v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe z dne 18. 7. 2011 oziroma z dne 12. 9. 2011 prikrajšan za status študenta 3. letnika v študijskem letu 2010/11. Zaradi sklenjene pogodbe o kadrovski štipendiji bi bil (tudi) v študijskem letu 2010/11 upravičen do štipendije v višini 6.000,00 EUR, to okoliščino pa je tožnik ob vložitvi tožbe štel kot neposredno, na zakon (to je Zakon o štipendiranju) oprto osebno korist. V dvomu je treba pravni interes in pravno korist priznati. Sodišče prve stopnje pa tožnika ni pozvalo, da svoj pravni interes za tožbo dodatno obrazloži, s čimer je bistveno kršilo določbe postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-181/09-15, Up-860/09-4 in Up 222/10-14 z dne 10. 11. 2011, sprejeto po vložitvi tožbe, ki nalaga sodišču, da do spremembe ZUS-1 omogoči strankam vložitev ugotovitvene tožbe, in da mora o tem stranke posebej obvestiti in jih pozvati na dopolnitev oziroma razširitev tožbe. Tega pa prvostopenjsko sodišče ni storilo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, toženi stranki pa naloži tudi plačilo stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Prvostopenjsko sodišče je pri svoji odločitvi o zavrženju tožbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 izhajalo iz stališča, da je interes, ki ga je tožnik zasledoval z vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu, vpis v 3. letnik F. Ker je z odločbo z dne 20. 10. 2011 dosegel izjemen vpis v 3. letnik F. v študijskem letu 2011/12, si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča takšen zaključek prvostopenjskega sodišča ni pravilen. Tožnik je dne 8. 11. 2011 vložil izpodbojno tožbo in z njo zahteval odpravo drugostopenjske upravne odločbe. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-181/09-15, Up 860/09-4 in Up 222/10-14 z dne 10. 11. 2011, torej po vložitvi tožbe, ugotovilo neskladnost ZUS-1 z Ustavo RS in do odprave ugotovljenega neskladja dopustilo vložitev ugotovitvene tožbe. Čeprav je tožnik še pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu dosegel izjemen vpis v višji (3.) letnik F. za študijsko leto 2011/12, pa po presoji Vrhovnega sodišča to dejstvo samo po sebi še ne pomeni, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo za ugotovitev nezakonitosti odločbe o zavrnitvi pritožbe zoper odločbo, s katero ni bilo ugodeno njegovi prošnji za izjemen vpis v višji letnik F. tudi v študijskem letu 2010/11.

8. V tem primeru pa bi glede na take okoliščine moralo prvostopenjsko sodišče tožnika pozvati, da se glede na konkretno situacijo izjasni, ali vztraja pri izpodbojni tožbi ali pa zahteva ugotovitev nezakonitosti (prvostopenjske) odločbe v zvezi s prošnjo za izjemen vpis v višji letnik za študijsko leto 2010/11. Tega pa ni storilo.

9. Sodišče prve stopnje je z zavrženjem tožbe zaradi neizkazanega pravnega interesa za tožbo nepravilno uporabilo 2. in 36. člen ZUS-1 v zvezi z zgoraj navedeno odločbo Ustavnega sodišča, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po drugem odstavku 75. člena ZUS-1.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, da opravi nov postopek, v katerem bo moralo ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča, navedenih v tem sklepu, ter ob upoštevanju zgoraj navedene odločbe Ustavnega sodišča, pozvati tožnika na dopolnitev oziroma spremembo tožbe in nato ponovno presoditi pravni interes tožeče stranke oziroma se opredeliti do tožbenih navedb.

11. Ker je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, da opravi nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).