Appeal allowed; first-instance court wrongly charged court fees for claims arising from illegal termination of employment.

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Tožnika sta vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za izplačilo šestmesečnega denarnega povračila, za plačilo razlike v odpravnini in prva tožnica še za plačilo odškodnine za neizrabljen letni dopust. Gre za spor o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja, pri čemer mora sodišče prve stopnje ugotoviti, kateri denarni zahtevki so posledica nezakonite oziroma nične odpovedi pogodbe o zaposlitvi, katere terjatve tožnikov pa so nastale že pred odpovedjo. Iz točke a) opombe 2.2. Taksne tarife, ki je priloga ZST-1, namreč izhaja, da delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja ne plača sodne takse. Sodišče prve stopnje je tožnikoma takso odmerilo od vsote vseh vtoževanih denarnih zneskov, kar ni pravilno, saj se za denarne tožbene zahtevke, ki so posledica nezakonite oziroma nične odpovedi pogodbe o zaposlitvi, taksa ne plača.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma zavrnilo predlog 3. tožnika in 1. tožnice za oprostitev sodne takse (točka I izreka) in 3. tožniku in 1. tožnici dovolilo plačilo sodne takse po tarifni št. 2311 ZST-1 v znesku 230,00 EUR v štirih mesečnih obrokih in sicer tako, da znesek posameznega obroka v višini 57,50 EUR zapade v plačilu v roku 15 dni, v roku 45 dni, v roku 75 in v roku 105 dni od vročitve sklepa, vse v skladu s priloženimi plačilnimi nalogi.

Zoper sklepa se pravočasno pritožujeta tožnika. Navajata, da je sodišče prve stopnje svojo določitev oprlo na ugotovitev, da sta bila v času odločanja o predlogu na podlagi odločbe Zavoda RS za zaposlovanje upravičena do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Prva tožnica opozarja na to, da se bo njej določeno denarno nadomestilo v bruto znesku 722,22 EUR znižalo na 433,00 EUR, tretji tožnik pa na to, da bo denarno nadomestilo v višini 856,00 EUR bruto prejemal le do 24. 1. 2014, nato pa bo ostal brez nadomestila. Obema bo obročno plačevanje sodne takse bistveno ogrožalo njuno preživljanje. Zato predlagata, da pritožbeno sodišče njunima pritožbama ugodi in izpodbijana sklepa spremeni tako, da se ju delno oprosti plačila sodne takse, tretji tožnik pa podredno, da se obroki ustrezno znižajo.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo vrednosti spornega predmeta. Tožnika sta vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za izplačilo šestmesečnega denarnega povračila, za plačilo razlike v odpravnini in prva tožnica še za plačilo odškodnine za neizrabljen letni dopust. Gre torej za spor o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja, pri čemer mora sodišče prve stopnje ugotoviti, kateri denarni zahtevki so posledica nezakonite oziroma nične odpovedi pogodbe o zaposlitvi, katere terjatve tožnikov pa so nastale že pred odpovedjo. Iz točke a) opombe 2.2. Taksne tarife, ki je priloga Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji), namreč izhaja, da delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, ne plača sodne takse. Sodišče prve stopnje je tožnikoma takso odmerilo od vsote vseh vtoževanih denarnih zneskov, kar pa, kot izhaja iz že navedenega, ni pravilno, saj se za denarne tožbene zahtevke, ki so posledica nezakonite oziroma nične odpovedi pogodbe o zaposlitvi, taksa ne plača.

Ker sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, sta pritožbi utemeljeni, zato jima je pritožbeno sodišče skladno s 3. točko 365. člena ZPP ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj pritožbeno sodišče pravilno ugotovi vrednost spornega predmeta in ustrezno odmeri sodno takso.