Court dismisses appeal where applicant lied about assets, triggering a six-month ban on free legal aid under Slovenian law.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev BPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za BPP ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja v postopku osebnega stečaja. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi pogoji, ki jih določa ZBPP. V skladu z določbo 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave, ki jo prosilec poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Organ za BPP pa po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil, iz evidenc bank in Centralne klirinško depotne družbe. Če prosilec v svoji izjavi navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Tožena stranka je na podlagi vpogleda v evidenco Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) in v zemljiško knjigo ugotovila, da je prosilec solastnik nepremičnine parc. št. 133/4, k.o. … do 1/2 od celote. Nepremičnina v naravi predstavlja pozidano zemljišče. Ker torej prosilec v prošnji ni navedel resničnih podatkov, je tožena stranka njegovo vlogo na podlagi 20. člena ZBPP zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da je v svoji vlogi nenamerno pozabil navesti idealni solastniški delež na sporni parceli ter da ima ta parcela zanemarljivo vrednost. Predmetno zemljišče predstavlja dvorišče stanovanjske hiše, ki je v katastru opredeljeno kot sadovnjak in meri 502 m2. Na njem ni mogoča gradnja stanovanjskega objekta. Tožnik je podatek pozabil navesti in zato ni imel namena navajati neresničnih podatkov in tako zavajati tožene stranke. Navedeno dejstvo utemeljuje na tem, da je v postopku osebnega stečaja prijavil oba poslovna deleža, katerih lastnik je in ki po materialni vrednosti močno presegata vrednost solastniškega deleža po pomoti nenavedene nepremičnine. Poleg tega se tožeči stranki zdi 6-mesečna prepoved ponovne vložitve prošnje za BPP v konkretnem primeru nesorazmeren ukrep. Tožeča stranka tudi ni bila nikoli pozvana k dopolnitvi svojih navedb.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki, ki se nanaša na lastništvo ali solastništvo nepremičnin ali drugega premoženja, in sicer glede stavbnega zemljišča, obkrožil odgovor ne. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka opravila poizvedbe v zemljiški knjigi ter evidencah GURS ter ugotovila, da je tožnik solastnik do 1/2 pozidanega stavbnega zemljišča na parceli št. 133/4, k.o. …. Navedena okoliščina v postopku ni sporna, saj tožnik tudi v tožbi priznava solastništvo omenjenega zemljišča. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da je tožnik v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju.

Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev BPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za BPP ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični.

Glede na določbe 20. člena ZBPP sodišče ne more upoštevati tožnikovega tožbenega ugovora, saj ta za odločitev ni pravno relevanten. V zadevi tako ni pomembno, da ima zemljišče majhno vrednost, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višine premoženjske koristi. Ker prepoved vložitve nove vloge za dodelitev BPP velja za vse primere, ko prosilec zamolči podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine, sodišče tudi ne more ugoditi njegovi prošnji, da bi lahko pred iztekom 6-mesečnega roka vložil ponovno prošnjo za BPP.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).