Administrative court dismisses rejection of legal aid application due to administrative body's failure to protect client rights.

Tožbi se ugodi, odločba organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 783/2013 z dne 7. 5. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

[JEDRO]

Tožena stranka je sicer ravnala pravilno, ko je tožeči stranki izdala poziv za dopolnitev vloge v skladu s 67. členom ZUP in jo tudi opozorila na pravne posledice neizpolnjevanja navodil iz poziva. Vendar pa, glede na to, da je šlo za prava neuko stranko, ki je v postavljenem roku odreagirala in sodišče zaprosila za zahtevane obrazce, bi bilo potrebno njen odgovor oziroma prošnjo obravnavati benevolentno kot ustrezno reagiranje za prava neuko stranko; posledično je po presoji sodišča ne bi smele zadeti posledice iz 67. člena ZUP.

Tožena stranka je v postopku dodelitve BPP kršila določbe ZUP, ki se nanašajo na varstvo pravic strank in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da se prosilkina prošnja za dodelitev BPP zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Mariboru zavrglo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, opr. št. I K 45066/2011. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnico skladno s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pozvalo na odpravo pomanjkljivosti njene vloge v določenem roku, saj je vložila prošnjo, ki je bila nepopolna. Prosilka namreč prošnjo za dodelitev BPP ni vložila na predpisanem obrazcu, prav tako ni navedla vseh podatkov oziroma predložila listin, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo, ali izpolnjuje tako subjektivni kot objektivni pogoj za dodelitev BPP. Tožnici je bil vročen poziv sodišča št. Bpp 783/2013 z dne 15. 4. 2013, v katerem je bila pozvana naj predloži izpolnjen obrazec za dodelitev BPP zase in za družinske člane, v katerem naj določno navede v kakšnem obsegu naj se ji dodeli BPP in predloži vsa dokazila glede premoženjskega stanja za sebe in drugih družinskih članov ter navede vsa dejstva oziroma predloži dokaze, s katerimi se namerava v postopku zagovarjati oziroma razloge ali okoliščine, ki jo razbremenjujejo krivde, z opozorilom, da bo sodišče njeno prošnjo zavrglo, v kolikor je v postavljenem 8-dnevnem roku ne bo dopolnila. Tožnica v postavljenem 8-dnevnem roku prošnje ni dopolnila v skladu s pozivom. V roku je poslala vlogo, s katero je zahtevala, da ji sodišče pošlje obrazec za dodelitev BPP, pri čemer ni niti navedla niti izkazala, da si ga ne more pridobiti sama, prav tako pa ni navedla potrebnih podatkov in predložila dokazil, na podlagi katerih bi lahko sodišče odločilo o njeni prošnji za dodelitev BPP. V skladu z navedenim jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 67. člena ZBPP zavrglo.

Tožnica v tožbi navaja, da je v vlogi zahtevala pole za BPP, da bi jih izpolnila in vrnila sodišču. Tožnica ne ve, kako naj bi poslala izpolnjen obrazec, če ga ji sploh niso poslali. Naknadno doda, da si je pole priskrbela in jih istočasno izpolnila ter poslala na naslov Okrožnega sodišča. Pove, da je bila prošnja za BPP neupravičeno zavržena.

Tožena stranka, ki odgovora na tožbo ni poslala, je sodišču predložila spis Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 783/2013.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, kako obravnavati zahtevek tožeče stranke sodišču, naj se ji pošlje obrazec za BPP v roku za dopolnitev vloge.

Zakon o brezplačni pravni pomoči v drugem odstavku 34. člena določa, da se v zadevah dodeljevanja BPP uporablja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače.

Člen 7 ZUP, ki nosi naslov: Varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori. Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

Sodišče presoja, da je tožena stranka sicer ravnala pravilno, ko je tožeči stranki izdala poziv za dopolnitev vloge v skladu s 67. členom ZUP in jo tudi opozorila na pravne posledice neizpolnjevanja navodil iz poziva. Vendar pa, glede na to, da je šlo za prava neuko stranko, ki je v postavljenem roku odreagirala in sodišče zaprosila za zahtevane obrazce, bi bilo potrebno njen odgovor oziroma prošnjo obravnavati benevolentno kot ustrezno reagiranje za prava neuko stranko; posledično je po presoji sodišča ne bi smele zadeti posledice iz 67. člena ZUP. V skladu s splošnimi načeli ZUP bi torej tožena stranka morala ali poslati obrazce tožnici ali pa jo podučiti, da tega organ ne počne in naj si jih pridobi na drug način. Sodišče ocenjuje posledico, ki je zadela tožečo stranko kot nesorazmerno z njenim ravnanjem v luči načela varstva pravic strank in varstva javnih koristi. Iz navedenega razloga sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v postopku dodelitve BPP kršila določbe ZUP, ki se nanašajo na varstvo pravic strank in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da se prosilkina prošnja za dodelitev BPP zavrže. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 74. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo postopala v skladu z zgoraj navedenim stališčem.