Administrative court dismisses lawsuit for late filing and improper joinder of construction permit challenge.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Tožnik je v obravnavani zadevi predlagal obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ker mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku, odločitev o zavrženju njegovega predloga pa je predmet te tožbe. Vendar tožnik v tožbi hkrati izpodbija tudi sporno gradbeno dovoljenje, zato je sodišče tožbo v tem delu po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z odločbo Upravne enote Škofje Loka št. 351-225/2012 z dne 4. 9. 2012 je bilo investitorjema Ministrstvu za kmetijstvo in okolje in Občini Škofja Loka izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnih objektov škarpe in ograje. S sklepom Upravne enote Škofja Loka št. 351-378/2012 z dne 14. 11. 2012 pa je toženka zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka izdaje navedenega gradbenega dovoljenja.

Tožba zoper izpodbijano odločbo je nedovoljena, zoper izpodbijani sklep pa prepozna.

V skladu z določbo prvega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tožeča stranka v upravnem sporu lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Zato je v drugem odstavku istega člena določeno, da lahko zoper dokončen sklep, s katerim je bila osebi zavrnjena pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta, vloži tožbo oseba, ki ji je bila pravica do udeležbe v postopku s tem sklepom zavrnjena. Glede na tako zakonsko ureditev lahko oseba s tožbo izpodbija vsebinske odločitve šele, če ji je pred tem priznan položaj udeleženca v postopku, bodisi na podlagi njene zahteve na prvi stopnji, z vložitvijo pritožbe ali s predlogom za obnovo postopka po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), bodisi z obvestilom organa v postopku o pravici, da se ga udeležuje (44. člen ZUP).

To pomeni, da mora oseba, ki ni bila udeležena v upravnem postopku, v katerem je bil izdan akt, ki ga želi izpodbijati pred sodiščem, najprej doseči udeležbo v postopku izdaje izpodbijanega akta, oziroma izpodbijati upravni akt, s katerim ji je bila ta pravica odrečena.

Tožnik je v obravnavani zadevi predlagal obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ker mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku, odločitev o zavrženju njegovega predloga pa je predmet te tožbe. Vendar tožnik v tožbi hkrati izpodbija tudi sporno gradbeno dovoljenje, zato je sodišče tožbo v tem delu po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

V zvezi s pravočasnostjo tožbe zoper izpodbijani sklep pa sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da je bila drugostopenjska odločba, s katero je bil upravni postopek končan, tožniku vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena ZUP. Po tretjem odstavku citiranega člena, v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bila tožniku 14. 1. 2013 poizkušana vročitev drugostopenjske odločbe. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, mu je bilo istega dne v predalčniku na naslovu stalnega prebivališča puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bil tožnik opozorjen, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 15. 1. 2013. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bil tožnik izrecno opozorjen na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker tožnik pisanja ni dvignil v postavljenem roku, mu je bilo to 30. 1. 2013 puščeno v hišnem predalčniku.

V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se torej šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v torek, 29. 1. 2013, ko bi moral tožnik pisanje osebno tudi prevzeti na pošti. Od naslednjega dne, torej od 30. 1. 2013, pa je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (prvi odstavek 28. člena ZUS-1).

Tridesetdnevni rok se je iztekel v četrtek, 28. 2. 2013. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele 1. 3. 2013, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno. Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tudi tožbo zoper izpodbijani sklep zavreči.

Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.