Administrative court dismisses appeal against building inspector's order to demolish unpermitted structure.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

V zadevi ni sporno, da sta tožnika obravnavani prizidek gradila v letu 2009, da bi zanj morala imeti gradbeno dovoljenje in da tega nista pridobila. Glede na navedeno se sodišče v celoti strinja z razlogi prvostopenjske odločbe, s katerimi je utemeljeno, da so v zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskih ukrepov zaradi nelegalne gradnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Toženka je z izpodbijano prvostopenjsko odločbo tožnikoma izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje na zemljiščih parc. št. 498/28 in 498/2 k.o. ..., in sicer prizidka ob vzhodni fasadi stanovanjskega objekta, ležečega na zemljišču parc. št. 498/28 k.o. ... Naložila jima je, da takoj po prejemu odločbe ustavita njegovo gradnjo (1. točka izreka) in da ga v 120 dneh odstranita ter vzpostavita prejšnje stanje (2. točka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah (3. točka). V 4. točki so bile za objekt izrečene prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in odločeno, da stroškov postopka ni bilo (5. točka) ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je gradbeni inšpektor na podlagi izjave tožnikov ugotovil, da sta investitorja spornega prizidka, ki sta ga začela graditi februarja 2009, in da zanj nista pridobila gradbenega dovoljenja. Glede na navedeno gre za nelegalno gradnjo, za katero je treba izreči inšpekcijske ukrepe iz 152. člena ZGO-1.

Upravni organ druge stopnje je ob reševanju pritožbe tožnikov odpravil 4. točko izreka prvostopenjske odločbe in jo nadomestil z novo, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil. Kot pravno nerelevantne je med drugim zavrnil pritožbene navedbe o razlogih, zaradi katerih sta pritožnika začela z gradnjo.

Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da je bilo v zadevi napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Od vsega začetka se namreč trudita legalizirati objekt in je v teku postopek za pridobitev ustreznega upravnega dovoljenja. Opisujeta postopek pridobivanja oziroma nakupa zemljišča, na katerem stoji sporni objekt. Menita, da je stališče pritožbenega organa, da je v zadevi pomembna le okoliščina, da bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje, ozko, saj bi moral pritožbeni organ upoštevati razloge za gradnjo. Podana je kršitev pravil postopka na drugi stopnji, saj pritožbeni organ tožnikov kljub predlogu ni zaslišal, niti navedel, zakaj tega dokaza ni izvedel. Predlagata, naj sodišče odpravi upravna akta obeh stopenj in ustavi inšpekcijski postopek, podrejeno, naj upravna akta odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek na prvo stopnjo. Zahtevata povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

V zadevi ni sporno, da sta tožnika obravnavani prizidek gradila v letu 2009, da bi zanj morala imeti gradbeno dovoljenje in da tega nista pridobila. Glede na navedeno se sodišče v celoti strinja z razlogi prvostopenjske odločbe, s katerimi je utemeljeno, da so v zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskih ukrepov zaradi nelegalne gradnje. Prav tako se strinja z razlogi drugostopenjske odločbe, s katerimi je upravni organ druge stopnje zavrnil kot pravno nepomembne pritožbene navedbe tožnikov o razlogih za gradnjo prizidka in o naknadnem pridobivanju gradbenega dovoljenja. Sodišče teh razlogov zato ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Na odločitev v zadevi ne more vplivati niti tožbeni očitek o opustitvi zaslišanja tožnikov v pritožbenem postopku in o pomanjkljivih razlogih pritožbene odločbe glede zavrnitve tega dokaznega predloga. Ugotavljanje dejanskega stanja z izvajanjem dokazov je namreč predmet postopka na prvi stopnji. Drugostopenjski organ dopolni postopek in odpravi pomanjkljivosti le, kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil upravnega postopka oziroma da je izrek odločbe nejasen ali v nasprotju z obrazložitvijo (prvi odstavek 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Ker pritožbeni organ navedenih nepravilnosti v tej zadevi ni ugotovil, mu v obrazložitvi ni bilo treba še posebej razlagati, zakaj ne bo izvedel dokaza z zaslišanjem tožnikov.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. V tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).