Appeal dismissed; lawyer's unauthorised filing treated as incomplete application requiring rejection under ZPP. 108.2.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Prvotožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Odgovor na tožbo, vložen po odvetniku, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same, če pa ji manjka pooblastilo, gre za nepopolno vlogo. Ker pa ne gre za tožbo ali pravno sredstvo, je sodišče ne more takoj zavreči, ampak mora v takšnem primeru najprej izpeljati postopek na podlagi določila člena 108 ZPP. V tem primeru pa neizogibno trčimo na določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki pa za nepopolne vloge (ne glede na vrsto vloge) vložene po odvetniku predpisuje njeno zavrženje, kar pripelje do enake pravne posledice, kot jo je upoštevalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, čeprav na drugi materialnopravni osnovi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem J. B., umrlemu.... ne sodi 1/2 zapustniku do 1396/10000 lastnih parcel št. 456/36, 456/35, 456/34, 456/33, 456/32, 456/31, 456/30, 456/29, 456/28, 456/27, 456/26, 456/25, 456/24 in 456/23 k.o. x ter 1/2 zapustniku lastne parcele št. 229/2 k.o. y.

Zoper navedeno odločitev se prvotoženka po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje, uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Zatrjuje, da je bilo pooblastilo predloženo odgovoru na tožbo, kar je razvidno iz same vloge, zato sodišče neutemeljeno ni upoštevalo vloženega odgovora na tožbo, posledično pa je nepravilno izdalo zamudno sodbo. Sicer pa določba 5. odstavka 98. člena ZPP v primeru nepredložitve pooblastila omogoča le zavrženje tožbe ali pravnega sredstva, ne pa tudi odgovora na pritožbo. Omenjeno jasno izhaja iz samega pravnega pouka k pozivu na odgovor na tožbo. Tudi sicer je ravnanje sodišča napačno, ko zgolj odgovora na tožbo ni upoštevalo, saj se nepopolna vloga lahko le zavrže, neupoštevanje pa se lahko nanaša le na dejstvo in dokaze, ki so navedeni v nasprotju z določbami ZPP. Pritožnica nadalje opozarja na ustavnopravno spornost določbe 5. odstavka 98. člena ZPP in gre za nesorazmeren v poseg v pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Ob tem je praktično nemogoče dokazati, da je bilo pooblastilo dejansko vlogi priloženo, prav tako pa v tem delu tudi ni videti razumnega razloga

za razlikovanje med pooblaščencem, ki ni odvetnik ter samimi odvetniki. Predložitev pooblastila je zgolj administrativno opravilo in s strokovno usposobljenostjo pooblaščenca nima nobene povezave.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker je štelo, da odgovor na tožbo prvotožene stranke, vložen po odvetniku, zaradi manjkajočega pooblastila sploh ni bil vložen. Navedba "pooblastilo predloženo" na prvi strani vloge, naslovljene kot odgovor na tožbo, na katerega se pritožnica izrecno sklicuje, ne predstavlja dokaza, da je bilo z navedeno vlogo hkrati priloženo tudi pooblastilo prvotoženke odvetniku za njeno vložitev. Vendar pa na drugi strani iz dohodne štampiljke sodišča jasno izhaja, da vlogi ni bilo priloženo pooblastilo, niti nobena druga priloga, hkrati pa pritožnica ne predloži nobenega relevantnega dokaza, ki bi dokazoval nasprotno. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prvotoženka vložila odgovor na tožbo po odvetniku, hkrati pa navedeni vlogi ni bilo priloženo pooblastilo. Zato sodišče prve stopnje skladno z določbo 5. odstavka 98. člena ZPP odvetniku prvotožene stranke ni dovolilo opravljati pravdna dejanja za stranko, kar pa je napačno materialnopravno izhodišče. V tem delu pritožba pravilno opozarja, da citirana določba res predvideva navedeno sankcijo in sicer zavrženje tožbe oziroma pravnega sredstva, vendar slednje predvideva le za navedeni vlogi, torej za tožbo ali pravno sredstvo. Odgovor na tožbo ni ne eno ne drugo in zato je dopustno navedeno določilo uporabljati le za tiste vloge, ki so v zakonu navedene, ne pa širiti že sicer strogo sankcijo.

Vendar pa je skladno z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 18.12.1996 potrebno šteti vlogo odvetnika, ki ji manjka pooblastilo, kot nepopolno vlogo. 5. poglavje ZPP, ki vsebuje določbe o pooblaščencih v členih 86 do 101, nima posebnih določb o vlogah, zato veljajo v takih primerih določbe o vlogah (člen 105 do 109 ZPP). Odgovor na tožbo, vložen po odvetniku, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same, če pa ji manjka pooblastilo, gre za nepopolno vlog. Ker pa ne gre za tožbo ali pravno sredstvo, je sodišče ne more takoj zavreči (oziroma ne upoštevati skladno s sodno prakso - glej dr. Galič, Uvodna pojasnila k spremembam ZPP, Uradni list RS, Ljubljana, 2008, stran 18 in 19), ampak mora v takšnem primeru najprej izpeljati postopek na podlagi določila člena 108 ZPP (enako sklep VSL II Cp 2211/2009). V tem primeru pa neizogibno trčimo na določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki pa za nepopolne vloge (ne glede na vrsto vloge) vložene po odvetniku predpisuje njeno zavrženje, kar pripelje do enake pravne posledice, kot jo je upoštevalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, čeprav na drugi materialnopravni osnovi.

V kolikor pritožba graja neustreznost takšne normativne rešitve, gre pritožnici pojasniti, da je sicer res, da je stranka, ki je ne zastopa odvetnik, v tovrstnih situacijah v navidez bolj ugodnem položaju, vendar pa je takšna strožja sankcija po noveli ZPP namenjena kot zahteva po skrbnejšem ravnanju odvetnikov. Ker stranko zastopa odvetnik kot kvalificirani pooblaščenec, se od slednjega pričakuje, da bo ravnal z ustrezno skrbnostjo dobrega strokovnjaka in da pozna osnovna postopkovna pravila, kot so ta, da je potrebno pri prvem pravdnem dejanju za stranko predložiti pooblastilo za zastopanje in to po potrebi ustrezno tudi izkazati. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog tako ni podan, prav tako pa sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP.