Legislator Case Law & Legislation
VDSS sklep Pdp 929/2013 ECLI:SI:VDSS:2013:PDP.929.2013 AI generated

Appeal allowed; disciplinary procedure ends upon decision adoption, not service of written ruling, barring statute of limitations.

Case Number VDSS sklep Pdp 929/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first-instance judgment which had declared the disciplinary procedure time-barred based on the service date of the written ruling. The appellant argued that the procedure ended on the date the disciplinary committee made its decision, not when the written ruling was served. The court agreed, establishing that the procedural timeline concludes upon the organ's adoption of the decision, rendering the service date irrelevant for limitation purposes.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), drugi odstavek 181. člena; Zakon o obrambi (ZObr), deseti odstavek 57. člena: The conduct of a disciplinary procedure concludes with the adoption of the decision by the competent organ, not with the service of the written ruling; therefore, the service date does not affect the calculation of the limitation period.

Keywords

AI generated
disciplinary procedure statute of limitations adoption of decision service of ruling labor law appellate review procedural timeline

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 350. člena
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), drugi odstavek 181. člena
Zakon o obrambi (ZObr), deseti odstavek 57. člena

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče RS, opr. št. VIII Ips 350/2005
Višje delovno in socialno sodišče, opr. št. Pdp 93/2009
Višje delovno in socialno sodišče, opr. št. Pdp 1540/2004
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Enotno stališče sodne prakse je, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve na organu druge stopnje, ne pa z vročitvijo pisnega odpravka odločbe. Vročitev je sicer pomembna za uveljavljanje in varstvo pravic iz delovnega razmerja, nima pa več vpliva na vodenje postopka, saj je postopek sam, v smislu vodenja, z odločitvijo na pristojnem organu že končan. Zato na vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka morebitna kasnejša vročitev pisnega odpravka odločbe nima nobenega vpliva več.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 9. 12. 2009 in št. ... z dne 19. 3. 2010 (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti 365,64 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

Zoper sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Izpodbijana sodba v celoti temelji na stališču o zastaranju vodenja disciplinskega postopka, s čimer se tožena stranka ne strinja. Vodenje disciplinskega postopka se namreč konča z dnem odločanja na drugi stopnji, kar je potrdila tudi sodna praksa in ne z dnem izdelave drugostopenjske odločbe ali morda z dnem njene vročitve. Kot je razvidno iz zapisnika o seji senata disciplinske komisije z dne 14. 1. 2010, je bila drugostopenjska odločitev sprejeta 14. 1. 2010, kar pomeni, da vodenje disciplinskega postopka ni zastaralo. Tudi iz uvoda izpodbijane drugostopenjske odločbe izhaja, da je bila odločitev sprejeta 14. 1. 2010 (na seji senata 14. 1. 2010). Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 350/2005 z dne 10. 10. 2005. Datum 19. 3. 2010 na izpodbijani drugostopenjski odločbi ne pomeni datuma sprejema odločitve, pač pa je bila odločitev sprejeta 14. 1. 2010, ko je bila opravljena seja senata disciplinske komisije in posvetovanje ter glasovanje senata. Sklicevanje sodišča prve stopnje na stališča Ustavnega sodišča, zavzeta v kazenskih in prekrškovnih postopkih, je neustrezno oziroma materialnopravno zmotno. Sklicuje se tudi na sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 93/2009 in Pdp 1540/2004, v katerih se je pritožbeno sodišče postavilo na stališče, da ni pomembno, kdaj je bil sklep o disciplinski odgovornosti vročen delavcu, temveč kdaj je delodajalec o disciplinski odgovornosti odločil, torej na seji pritožbenega organa. V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da je bila odločitev disciplinske komisije sprejeta 14. 1. 2010, torej da je 14. 1. 2010 disciplinska komisija odločila o tožnikovem ugovoru, dne 19. 3. 2013 (pravilno 19. 3. 2010) pa je bil le izdan pisni odpravek drugostopenjske odločbe. Sodišče prve stopnje se je drugače kot dosedanja delovnopravna sodna praksa postavilo na stališče, da za vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka ni pomemben sprejem odločitve disciplinske komisije, pač pa odprava njenega pisnega odpravka delavcu v postopku. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in razveljavilo odločbi tožene stranke z dne 9. 12. 2009 in z dne 19. 3. 2010. Ugotovilo je, da je vodenje disciplinskega postopka zastaralo, ker je disciplinska komisija odločila o ugovoru zoper odločbo prvostopenjskega organa 14. 1. 2010, pisni odpravek drugostopenjske odločbe pa je bil izdan 19. 3. 2010 in pooblaščencu tožnika vročen 23. 3. 2010.

Enotno stališče sodne prakse je, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve na organu druge stopnje, ne pa z vročitvijo pisnega odpravka odločbe. Vročitev je sicer pomembna za uveljavljanje in varstvo pravic iz delovnega razmerja, nima pa več vpliva na vodenje postopka, saj je postopek sam, v smislu vodenja, z odločitvijo na pristojnem organu že končan. Zato na vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka morebitna kasnejša vročitev pisnega odpravka odločbe nima nobenega vpliva več. Pritožba utemeljeno opozarja, da datum 19. 3. 2010 na izpodbijani drugostopenjski odločbi ne pomeni datuma sprejema odločitve, saj je bila odločitev sprejeta 14. 1. 2010, ko je bila opravljena seja senata ter posvetovanje in glasovanje senata. Sklicevanje sodišča prve stopnje na stališča Ustavnega sodišča je tudi po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno zmotno, saj se v disciplinskih postopkih uporablja ZPP in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. list RS št. 42/2002 in naslednji). ZDR v drugem odstavku 181. člena določa, da vodenje disciplinskega postopka zastara v treh mesecih od uvedbe postopka, to je od vročitve obdolžitve delavcu po 177. členu tega zakona, Zakon o obrambi (ZObr, Ur. list RS št. 103/2004 in naslednji) pa v desetem odstavku 57. člena določa, da vodenje disciplinskega postopka zastara v vsakem primeru po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca.

Glede na navedeno in ker sodišče prve stopnje glede na napačne zaključke o zastaranju vodenja disciplinskega postopka ni presojalo zakonitosti disciplinskega ukrepa po vsebini, je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).