Sklep III Ips 19/2012 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Vsaka stranka nosi sama svoje stroške postopka pred Vrhovnim sodiščem.

[JEDRO]

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Prejšnji in sedanji družbenik (družba B. d. o. o. in družba B.) sta v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti pojasnila (ter za to predložila dokaze), da je v času sklenitve pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pooblaščenec družbe A. družba C. oziroma njen direktor D. D. imel pooblastilo, ki je bilo notarsko overjeno, vendar ga je notar pozabil predložiti registrskemu sodišču hkrati s predlogom za vpis spremembe. Družba B. d. o. o. je odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predložila tudi naknadno odobritev pravnega posla – pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža s strani družbe A Pomanjkljivosti, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti očita Vrhovno državno tožilstvo, tako sploh ni bilo oziroma je bila odpravljena s predložitvijo pogodbe o odobritvi pravnega posla (prvi odstavek 73. člena OZ).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je pri subjektu vpisa na podlagi prenosa poslovnega deleža vpisalo novega družbenika A. in izbrisalo prejšnjega družbenika B. d. o. o.

2. Zoper ta sklep vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa registrskega sodišča in vrnitev zadeve temu sodišču v novo odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena strankam postopka. Družbi A. in B. d. o. o. predlagata zavrnitev zahteve, subjekt vpisa pa se do nje v odgovoru ni opredelil.

4. Po določbi tretjega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, torej enaki pogoji kot za dopustitev revizije. Vrhovno državno tožilstvo zastavlja vprašanje glede veljavnosti pooblastila družbenika, ki je tuja pravna oseba. Po mnenju Vrhovnega državnega tožilstva bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti 75. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s tretjim odstavkom 481. člena Zakona o gospodarskih družbah in 2b. člen ter 4. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg). Trdi, da bi moralo biti pooblastilo za zastopanje družbe A. pri sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža dano v notarski obliki. Tako pooblastilo po navedbah Vrhovnega državnega tožilstva ni bilo dano, zato naj bi bila pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, ki je podlaga za vpis spremembe pri subjektu vpisa, nična. Odločitev registrskega sodišča, ki je vpis dovolilo, naj bi odstopala od odločitev Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 112/2010 z dne 27. 1. 2011 in II Ips 51/2009 z dne 2. 4. 2009.

5. Da odločitev odstopa od navedene sodne prakse Vrhovnega sodišča, ne drži. S sklepom II Ips 112/2010 z dne 27. 1. 2011 je Vrhovno sodišče razveljavilo odločitev sodišča druge stopnje ter v napotkih za ponovno sojenje zapisalo, da naj se pritožbeno sodišče opredeli še do navedb glede veljavnosti pooblastil pogodbenih strank kot predpostavke za veljavnost pogodb, sklenjenih po pooblaščencu. Izpodbijana odločitev od navedene zadeve ne odstopa, saj iz odločbe, na katero se sklicuje Vrhovno državno tožilstvo, ni razvidno, iz katerih razlogov naj bi bilo pooblastilo pomanjkljivo. Tudi v odločbi II Ips 51/2009 z dne 2. 4. 2009 Vrhovno sodišče ni zavzelo stališča, ki bi bilo v nasprotju z obravnavano zadevo. V tej zadevi je prav tako razveljavilo odločbi sodišč druge in prve stopnje ter sodišču prve stopnje naložilo, naj ugotovi dejstva v zvezi z nepravilnim oziroma neupravičenim zastopanjem. Seveda je pomanjkljivost pooblastila ali celo njegov neobstoj lahko razlog za neveljavnost pogodbe, vendar pa iz navedenih odločb Vrhovnega sodišča ne izhaja, da bi se zadevi nanašali v bistvenem na tak primer, kot je obravnavani.

6. Tudi sicer zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Prejšnji in sedanji družbenik (družba B. d. o. o. in družba A.) sta v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti pojasnila (ter za to predložila dokaze), da je v času sklenitve pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pooblaščenec družbe A. družba C. oziroma njen direktor D. D. imel pooblastilo, ki je bilo notarsko overjeno, vendar ga je notar pozabil predložiti registrskemu sodišču hkrati s predlogom za vpis spremembe. Družba B. d. o. o. je odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predložila tudi naknadno odobritev pravnega posla – pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža s strani družbe A. Pomanjkljivosti, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti očita Vrhovno državno tožilstvo, tako sploh ni bilo oziroma je bila odpravljena s predložitvijo pogodbe o odobritvi pravnega posla (prvi odstavek 73. člena OZ).

7. Ker Vrhovno državno tožilstvo ni izkazalo odstopa od sodne prakse, s katerim je utemeljevalo zmotno uporabo materialnega prava, oziroma ker zahteva za varstvo zakonitosti tudi sicer ni utemeljena, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo. Na očitke o neuporabi 2b. člena in 4. člena ZSReg Vrhovno sodišče ni odgovarjalo, saj Vrhovno državno tožilstvo v tem delu ni izkazalo pomembnosti pravnega vprašanja in tako ni izpolnilo pogojev iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.

8. Ker ni zakonske podlage, po kateri bi moral vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti v primeru njene neuspešnosti povrniti stroške stranki, ki je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorila, je Vrhovno sodišče odločilo, da prejšnji in zdajšnji družbenik subjekta vpisa vsak krije svoje stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.