Administrative court dismisses appeal against work inspector's ban on black employment due to lack of prior contract proof.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

V izrednem inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da pri tožniku opravlja delo A.A., za katerega je bilo ugotovljeno, da je opravljal delo na črno. Na podlagi določbe prvega odstavka 5. člena ZPDZC pa je prepovedano zaposlovanje na črno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Območna enota Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ), tožniku prepovedal opravljanje delovnega procesa in uporabo sredstev za delo z delavcem A.A., dokler z njim ne bo sklenjena pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu v skladu z zakonom in delavec ne bo prijavljen v socialno zavarovanje, oziroma dokler delavec dela ne bo opravljal na zakoniti podlagi. Iz izreka navedene odločbe še izhaja, da je rok izvršitve: „takoj po prejemu te odločbe in upoštevati stalno“ in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve ter da stroški postopka niso nastali.

Iz obrazložitve izhaja, da je bil pri tožniku, v avtopralnici v …, 17. 5. 2012 na podlagi 12. člena Zakona o inšpekciji dela (v nadaljevanju ZID) opravljen izredni inšpekcijski pregled ter v skladu z 14. členom ZID sestavljen zapisnik. V postopku nadzora je inšpektor ugotovil, da je tega dne kot delavec v pralnici opravljal delo A.A. Omenjeni je v času pregleda čistil - poliral osebni avtomobil. Delavec je izjavil, da ni sklenil nobene pogodbe in da občasno dela v avtopralnici en mesec. Tožnik pa je izjavil, da nima zaposlenih delavcev in da v letu 2011 in 2012 ni zaposloval delavcev. Prvostopenjski organ zato zaključuje, da tožnik z omenjenim delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi ali zakonite pogodbe o delu in delavca iz tega naslova ni prijavil v socialno zavarovanje. Na podlagi 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju: ZPDZC) se tako delo šteje kot zaposlovanje na črno. Prvostopenjski organ izpodbijano odločbo utemeljuje z 17. členom ZID, ki ga citira. V primeru, da inšpektor pri istem delodajalcu kršitve, ki jih našteva, ugotovi več kot dvakrat v šestih mesecih ali večkrat v daljšem časovnem obdobju, izda na podlagi 21. člena ZID odločbo, s katero delodajalcu prepove opravljanje dejavnosti in poda pristojnemu organu predlog za začetek postopka za njegovo prenehanje likvidacijo ali stečaj.

Tožnikovo pritožbo je zavrnilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot pritožbeni organ. Sklicuje se na 1. člen ter 17. člen ZID. Na podlagi slednjega je inšpektor za delo tožniku prepovedal opravljanje dela. Glede na izjavi, ki sta jih v inšpekcijskem nadzoru podala delavec A.A. in tožnik, pritožbeni organ zavrača tožnikove ugovore, da je imel tožnik z imenovanim delavcem že v času inšpekcijskega nadzorstva sklenjeno podjemno pogodbo in sicer od 1. 5. 2012. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožnik podjemno pogodbo prvostopenjskemu organu dostavil naknadno ter da nima nobenega dokazila, da je obstojala v času nadzorstva, prav tako se te navedbe ne skladajo z navedbami tožnika, podanimi na zapisnik 17. 5. 2012.

Tožnik v tožbi navedeno odločitev izpodbija in uveljavlja vse tožbene razloge, zlasti napake v postopku, napačne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačno odločitev. Navaja, da v izpodbijani odločbi ni pravilno ugotovljeno dejansko stanje. Tožnik je res izjavil, da je samo on zaposlen v pralnici. Prav tako je tudi izjavil, da A.A. ni zaposlen pri tožniku, kar pa pomeni, da pri tožniku ni v delovnem razmerju. Zakon pa omogoča druge oblike dela, kar je tožnik tudi izkoristil. A.A. je delal pri tožniku na podlagi podjemne pogodbe. To pa pomeni, da pri tožniku ni bil zaposlen, prav tako ni delal na črno. Tožnik nadalje navaja, da ima vso korespondenco pri svoji računovodkinji B.B., ki jo je v času inšpekcijskega pregleda tudi poklical. Povedala mu je, da ima podjemno pogodbo v svoji pisarni. Tožnik jo je naknadno, skupaj z ostalo dokumentacijo, dostavil prvostopenjskemu organu. Slednji pa navedenega v postopku ni upošteval. Kot je že navedel v pritožbi, je bil v času inšpekcijskega pregleda na Bernardinu seminar. V času seminarjev prihaja do občasno povečanega obsega dela, zaradi česar je tudi pozval A.A., da mu pomaga. Z njim je sklenil podjemno pogodbo za čas enega meseca od 1. 5. do 31. 5. 2012. Za opravljeno delo je tožnik omenjenega delavca tudi plačal in odvedel skladno z zakonom vse prispevke in dajatve. Iz drugostopenjske odločbe izhaja, da tožnik nima nobenega dokazila, da je bila podjemna pogodba sklenjena. Vendar pa tudi organ pri svoji odločitvi ni imel dovolj dokazov, da pogodba v času pregleda ni bila sklenjena. Inšpektor bi to lahko ugotovil s pregledom pri računovodkinji. Tako je ostal dvom o obstoju pogodbe. V dvomu pa je pravna varnost na strani tožnika. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločitve.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise in predlagala zavrnitev tožbe, na tožbene navedbe pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa in jih ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

Prvostopenjski organ je izpodbijano odločbo izdal na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 17. člena ZID. Iz prvega odstavka 17. člena ZID izhaja, da inšpektor z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu v skladu s predpisi in s kolektivno pogodbo (1. točka), da delodajalec delavca ni prijavil oziroma zanj ne plačuje prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti (2. točka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo ugotovitve prvostopenjskega organa o izrednem inšpekcijskem pregledu, ki je bil pri tožniku, v avtopralnici v … opravljen 17. 5. 2012. Na podlagi navedenih ugotovitev prvostopenjski organ zaključuje, da je pri tožniku opravljal delo A.A., za katerega ugotavlja, da je opravljal delo na črno. Na podlagi določbe prvega odstavka 5. člena ZPDZC je prepovedano zaposlovanje na črno.

Po presoji sodišča so ugotovitve prvostopenjskega in drugostopenjskega organa v predmetni zadevi pravilne. Iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu ne izhaja, da bi se tožnik v času inšpekcijskega nadzora skliceval na podjemno pogodbo, ki naj bi jo sklenil s A.A. Tožnik je celo izjavil, da A.A. ne dela zanj, A.A. pa je izjavil, da pri tožniku dela občasno, približno en mesec ter da ni sklenil nobene pogodbe (zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu z dne 17. 5. 2012). Podjemno pogodbo, ki naj bi jo tožnik sklenil s A.A. 1. 5. 2012, je tožnik prvostopenjskemu organu predložil šele po izdaji izpodbijane odločbe. Zato se sodišče strinja s stališčem drugostopenjskega organa, da tožnik nima nobenega dokazila, da je navedena pogodba obstojala že v času nadzorstva. Prav tako so pravilni zaključki drugostopenjskega organa, da se tožnikove navedbe o obstoju podjemne pogodbe ne skladajo z izjavami, podanimi na zapisnik 17. 5. 2012.

Zato tudi po presoji sodišča tožnikovi tožbeni ugovori niso utemeljeni. Glede na izjavo, ki jo je dal tožnik 17. 5. 2012 (zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru), je tudi po presoji sodišča neutemeljeno tožnikovo sklicevanje na podjemno pogodbo. V času inšpekcijskega nadzora tožnik ni navedel, da bi omenjena pogodba sploh obstojala. Izjavil je celo, da A.A. ne dela zanj. Zato je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno zaključil, da je pri tožniku opravljal delo A.A., s katerim pa tožnik ni sklenil pogodbe o zaposlitvi in za katerega tožnik ni plačeval ustreznih prispevkov. Izjava računovodkinje B.B., iz katere izhaja, da je bila za tožnika sklenjena podjemna pogodba za opravljanje občasnega dela z A.A. z dne 15. 11. 2012, pa je bila pridobljena šele po izdaji drugostopenjske odločbe in predložena k tožbi. Zato gre za nedopustno tožbeno novoto po 52. členu ZUS-1. Slednji določa, da v tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik ni izkazal, da bi obstojali razlogi, zaradi katerih bi bila omenjena tožbena novota dopustna. Po presoji sodišča je dokazno breme, da se pri tožniku ni opravljalo delo na črno na strani tožnika. Zato bi tožnik moral to izkazati in prvostopenjskemu organu o tem predložiti ustrezna dokazila. Ker tega ni storil, sodišče zavrača njegove ugovore, da je dokazno breme na strani organa in da bi bila dolžnost slednjega, da sam pridobi dokaze.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.