Dismissal of appeal: employer's knowledge of misconduct does not equal determination of criminal offense signs for termination timing.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Seznanjenost z ravnanjem delavca ne pomeni vedno tudi ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zlasti v primerih, ko je podana odpoved zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki imajo tudi znake kaznivega dejanja, je mogoče o ugotovitvi razloga za odpoved govoriti šele, ko delodajalec ugotovi obstoj vseh znakov kaznivega dejanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 12. 2009 in za razveljavitev sklepa komisije za pritožbe z dne 24. 2. 2010, za vrnitev na delo in do tedaj za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je tožnik kršil delovno obveznost, ker je opravljal delo v nasprotju z navodili delodajalca, ugotovljene kršitve pa imajo tudi znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic iz tretjega odstavka 261. člena Kazenskega zakonika (KZ, Ur. l. RS št. 63/94 in naslednji) oziroma 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS št. 55/2008 in naslednji). Ker tudi ni več medsebojnega zaupanja med strankama, je presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

2. Sodišče druge stopnje je sprejelo dejanske in pravne zaključke sodišča prve stopnje o obstoju odpovednega razloga iz prve alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji). Vse pritožbene ugovore je zavrnilo kot neutemeljene, tako glede pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot glede odpovednega razloga. Izrecno je pritrdilo presoji, da ima tožnikovo ravnanje „vse znake kaznivega dejanja“ zlorabe uradnega položaja iz tretjega odstavka 261. člena KZ oziroma 257. člena KZ-1.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Vztraja pri zmotni uporabi drugega odstavka 110. člena ZDR glede pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Navaja, da se je delodajalec s kršitvami seznanil 1. 10. 2009, ko je Služba za notranji nadzor (v nadaljevanju: SNN) pri DURS izdala poročilo št. DT-060-118/2009. V njem so naštete nepravilnosti v zvezi s tožnikovim delom in od tedaj dalje se do 23. 11. 2009 ni zgodilo nič. Dne 23. 11. 2009 je bila podana pisna obdolžitev z vabilom na zagovor, ki je bil opravljen 30. 11. 2009. Zagovor ni vplival na odločitev (vsaj iz odpovedi to ne izhaja), tožena stranka ga je izrabila, da je odpoved „umestila“ v 30 dnevni rok. Odpoved v celoti temelji na poročilu SNN. Tudi iz obrazložitve sklepa Komisije za pritožbe izhaja, da se je delodajalec s kršitvami seznanil 1. 10. 2009, enako pa tudi iz primerjave podatkov, ki jih vsebuje poročilo SNN in očitanih kršitev, vsebovanih v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. „Dokazi“, ki naj bi jih tožena stranka v vmesnem obdobju, po tožnikovem zagovoru, izvedla, niso imeli posebne zveze s kršitvami, ki so se očitale tožniku. Sploh pa revident meni, da delodajalec po zagovoru niti ne more izvajati dokazov, ki bi lahko vplivali na rok za podajo odpovedi. V sodni praksi je zavzeto stališče, da je rok za odpoved prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljševati. V spornem primeru tožnikov zagovor ni v ničemer omajal razlogov za odpoved, zato ne more predstavljati trenutka seznanitve z odpovednim razlogom. Revident predlaga razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija pavšalno uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki pa jih v nadaljevanju ne konkretizira. Zato izpodbijane sodbe z vidika tega revizijskega razloga ni bilo mogoče preizkusiti.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Revizija ne izpodbija materialnopravne presoje, da tožnikovo ravnanje predstavlja kršitev delovnih obveznosti niti presoje, da ima kršitev „vse“ znake kaznivega dejanja zlorabe položaja in uradnih pravic. Uveljavlja le zmotno uporabo materialnega prava o pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je drugega odstavka 110. člena ZDR. Po tej določbi mora pogodbena stranka podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Trenutek ugotovitve razloga za izredno odpoved nastopi, ko delodajalec spozna, da konkretno ravnanje delavca predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1). Od okoliščin primera je odvisna presoja, kdaj je delodajalec ugotovil ta razlog. Lahko ga ugotovi takoj, ko je kršitev storjena, lahko pa tudi kasneje. Vrhovno sodišče je v številnih zadevah zavzelo stališče, da je zagovor zadnji možni čas, ko delodajalec ugotovi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, v res izjemnih primerih, ko je treba nekatere nove okoliščine še ugotoviti, pa je to lahko celo tudi kasneje (2). Zato je neutemeljeno revizijsko zatrjevanje, da niti zagovor niti kasnejše ugotovitve delodajalca ne morejo vplivati na začetek teka roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

10. Čeprav je datum ugotovitve odpovednega razloga, kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, dejansko vprašanje, je presoja, kakšna mora biti stopnja vedenja (seznanjenosti) delodajalca o kršitvi oziroma odpovednem razlogu, materialnopravne narave (3). Seznanjenost z ravnanjem delavca ne pomeni vedno tudi ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zlasti v primerih, ko je podana odpoved zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki imajo tudi znake kaznivega dejanja, je mogoče o ugotovitvi razloga za odpoved govoriti šele, ko delodajalec ugotovi obstoj vseh znakov kaznivega dejanja. V obravnavanem primeru je bila tožena stranka ob prejemu poročila SNN seznanjena le s tožnikovim ravnanjem, šele po njegovem zagovoru in dodatnih poizvedbah pa je lahko izključila možnost, da so za njegovo ravnanje obstajali objektivni razlogi oziroma da je prišlo do nenamernih napak. Zato je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se je šele takrat seznanila z vsemi elementi očitane kršitve oziroma s tem, da ima kršitev znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic iz tretjega odstavka 257. člena KZ-1 (ki ga stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti).

11. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Prim. sodbo VS RS VIII Ips 166/2010 z dne 7. 11. 2011

Op. št. (2): Glej sodbo VS RS VIII Ips 447/2006 z dne 19. 12. 2006

Op. št. (3): Prim. sodbo VS RS VIII Ips 164/2013 z dne 9. 12. 2013