Appeal dismissed; inheritance court ruling valid; cohabitation agreement cannot override statutory inheritance rules.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against a final inheritance ruling that allocated property between two heirs based on statutory law. The appellant argued a cohabitation agreement entitled him to the entire estate, while the opposing heir contested the claim and the spelling of names in the court document. The court rejected the agreement as a basis for inheritance, confirmed the statutory split, and noted that the name discrepancy was a minor clerical error correctable later.
Legislator headnote
AI generated7. člen ZD; 220. člen ZD: A cohabitation agreement cannot serve as a legal basis for claiming inheritance rights when statutory inheritance rules apply, and a final inheritance judgment remains valid even if the claimant seeks to assert ownership on other grounds.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da ne bi mogel pritožnik vložiti tožbe, s katero bi uveljavljal svojo lastninsko pravico na spornih nepremičninah na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da obsega zapuščinsko premoženje nepremičnini parc. št. 295/3 in 581/68, obe k.o. X., in za dediča na podlagi zakona razglasilo zapustnikova sinova V. Ž. do 2/3 in J. C. Ž. do 1/3 celotne zapuščine. Odredilo je, da se po pravnomočnosti tega sklepa pri navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na omenjena dediča.
2. Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje dedič V. Ž.. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se ga razglasi za dediča celotne zapuščine. Hkrati predlaga, da se odpravi pisna napaka v izpodbijanem sklepu, saj se priimek obeh dedičev in zapustnika glasi Žn. in ne Ž...en. Navaja, da je pričakoval, da se bo njegov brat J. C. Ž. odpovedal dedovanju, kot sta se dogovarjala, saj oba poznata Pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki jo je pritožnik dne 10. 12. 1982 sklenil z zapustnikom - očetom obeh dedičev. Iz te pogodbe izhaja, da je zapustnik vse svoje premoženje zapustil pritožniku. V pogodbi je izrecno navedeno, da mu zapustnik zapušča tudi vse ostale nepremičnine, ki bi bile morda v pogodbi pomotoma izpuščene. Nepremičnini, ki sta predmet izpodbijanega sklepa, sta nepremičnini, za kateri se ob skleniti Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni vedelo, zato bi morali že na podlagi te pogodbe pripadati pritožniku. Meni, da je ta pogodba tudi izraz zadnje volje zapustnika. Iz nje izhaja, da je zapustnik hotel, da deduje vso njegovo premoženje izključno pritožnik.
3. Dedič J. C. Ž. je odgovoril na pritožbo. Navaja, da ne drži pritožbena navedba o napačno zapisanem priimku dedičev. Trdi, da je pravilen priimek dedičev Ž., kar dokazuje s priloženim izpiskom iz Matičnega registra o rojstvu.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbene navedbe, da bi moral nepremičnini, ki sta predmet dedovanja, na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 10. 12. 1982 do celote dedovati pritožnik, niso utemeljene. Deduje se namreč lahko le na podlagi zakona in oporoke (7. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD).
6. Ker zapustnik ni naredil oporoke, je nastopilo zakonito dedovanje. Sodišče prve stopnje je v skladu z dednimi izjavami zakonitih dedičev in določili ZD za dediča pravilno razglasilo pritožnika do 2/3 celotne zapuščine in J. C. Ž. do 1/3 celotne zapuščine.
7. Pravnomočnost sklepa o dedovanju pa sicer ni ovira, da ne bi mogel pritožnik vložiti tožbe, s katero bi uveljavljal svojo lastninsko pravico na spornih nepremičninah na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem (220. člen ZD).
8. V zvezi s pritožbenimi navedbami o napačnem zapisu priimkov dedičev in zapustnika v izpodbijanem sklepu pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov v Centralnem registru prebivalstva izhaja, da je priimek obeh dedičev Ž. (izpiska iz registra se nahajata pod list. št. 23 in 26 spisa) in ne Ž...en, kot trdi pritožnik. Tudi iz izpiska Matičnega registra o rojstvu, ki ga je k odgovoru na pritožbo priložil dedič J. C. Ž., izhaja, da je priimek slednjega, kot tudi zapustnika, Ž. Sodišče prve stopnje je torej v izpodbijanem sklepu pravilno zapisalo priimke zapustnika in dedičev, pri čemer identiteta strank zapuščinskega postopka ni (bila) sporna. Če pa bi se kljub temu izkazalo, da gre za za pomoto v zapisu priimka dedičev, pa lahko sodišče prve stopnje to kadarkoli popravi s popravnim sklepom (328. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD).
9. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).