Appeal dismissed because land registry appeal lacked standing; temporary lawyer not appointed in this specific proceeding.

I. Pritožba se zavrže.

II. Predlagateljica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Obstoj procesnih predpostavk, med drugim tudi upravičenost zastopnika za zastopanje strank oziroma procesna sposobnost in v tem okviru pravilnost zastopanja – vključno z dovoljenjem za opravo procesnih dejanj, se preverja za vsak postopek posebej.

V spisu ni podatkov, da bi bil začasni zastopnik nasprotnim udeležencem (že) postavljen tudi v tem zemljiškoknjižnem postopku. V sporu tudi ni njihovega pooblastila, ki bi ga za zastopanje v tem postopku sami podelili omenjenemu odvetniku. Tako se izkaže, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pri nepremičnini parc. št. 1878/2, vpisani pri zemljiškoknjižnem vložku 1248 k.o. X, last pokojnega J. Š., nazadnje stanujočega K., na podlagi tožbe, vložene pri Okrajnem sodišču v Ljubljani IV P 3103/2006, dovolilo zaznambo spora v korist predlagateljice.

2. Zoper sklep na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 3103/2006 z dne 30.4.2009 vlaga pritožbo v imenu nasprotnih udeležencev G. Š., A. T., M. M. K. in J. C. Š., v pravdi imenovani jim začasni zastopnik, odvetnik L. H.. Uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in kršitev 14. člena Ustave RS, ker nasprotnim udeležencem izpodbijani sklep ni bil vročen. Predlaga, naj višje sodišče sklep razveljavi.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo. Predlaga, da jo višje sodišče zavrže ali zavrne. Navaja, da sklep o postavitvi začasnega zastopnika v pravdnem postopku postavljenemu odvetniku ne daje pooblastila za zastopanje v zemljiškoknjižni zadevi. Začasni zastopnik na tej podlagi nima pooblastila za splošno urejanje zadev pritožnikov. Predlog za razveljavitev sklepa je tudi napačen. Pritožniki bi lahko zahtevali le vročitev sklepa oziroma razveljavitev pravnomočnosti sklepa. Vročitev je lahko tudi nadomestna.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Pritožnik se v zvezi z zastopanjem nasprotnih udeležencev sklicuje na sklep sodišča, s katerim jim je bil postavljen za začasnega zastopnika v pravdnem postopku po tožbi, na podlagi katere je predlagana obravnavana zaznamba spora. Začasni zastopnik ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika stranke le v postopku, za katerega je postavljen (prvi odstavek 83. člena ZPP – uporaba na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 – v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Postopek za zaznambo spora je zemljiškoknjižni postopek. Vodi ga sodišče po postopkovnih določbah ZZK-1. Čeprav se se dovoli na podlagi tožbe oziroma predloga (79. člen ZZK-1), gre za samostojen, od pravdnega ali drugega postopka o sporni pravici ločen postopek. Zato se za vsak postopek posebej preverja obstoj procesnih predpostavk, med drugim tudi upravičenost zastopnika za zastopanje strank oziroma procesna sposobnost in v tem okviru pravilnost zastopanja – vključno z dovoljenjem za opravo procesnih dejanj.

6. V spisu ni podatkov, da bi bil začasni zastopnik nasprotnim udeležencem (že) postavljen tudi v tem zemljiškoknjižnem postopku. V sporu tudi ni njihovega pooblastila, ki bi ga za zastopanje v tem postopku sami podelili omenjenemu odvetniku. Tako se izkaže, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice. Taka pritožba je nedopustna in jo je treba zavreči (četrti odstavek 340. člena ZPP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

7. Ne glede na povedano pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da je izpodbijani sklep opremljen s klavzulo pravnomočnosti (sklep na red. št. 2). V njem je – zgolj na opomniku, ki ni popisan v listovnih številkah spisa - p zaznamek, da je pravnomočnost že brisana. S tem se nakazuje, da je sodišče skladno z drugim odstavkom 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) že odločalo o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti, a o tem še ni ustrezno odločilo. Drugi odstavek 42. člena ZIZ namreč narekuje razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti – pravnomočnosti – s posebnim sklepom sodišča, ki ga je izdal, in ne zgolj z nepodpisano opombo v spisu, da je pravnomočnost že brisana.

8. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku to napako odpraviti. S sklepom bo moralo po uradni dolžnosti in skladno z drugim odstavkom 42. člena ZIZ razveljaviti klavzulo pravnomočnosti, ker je ta neutemeljena. Po podatkih spisa je bil namreč nekaterim nasprotnim udeležencem zaradi neuspešnega poskusa vročitve v tujini opravljena vročitev preko sodne deske, kar je v nasprotju s postopkovnimi pravili ZPP, ki se uporabljajo tudi v zemljiškoknjižnem postopku. To pa pomeni, da sklep zaradi nepravilne vročitve še ni mogel postati pravnomočen. Nasprotna odločitev sodišča je nepravilna, kar terja njeno razveljavitev po uradni dolžnosti.

9. Po razveljavitvi klavzule pravnomočnosti naj sodišče prve stopnje pravilno osebno vroči navedeni sklep vsem udeležencem postopka (četrti odstavek 125. č člena ZZK-1), kar vključuje tudi morebitno postavitev začasnega zastopnika tistim udeležencem, ki so v tujini in se jim vročitev ne bo mogla opraviti (peti odstavek 82. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. člena ZNP). Tudi v nepravdnih postopkih, kakršen je obravnavani, je namreč treba vsem udeležencem postopka dati možnost, da se izjavijo o postopku in v njem sodelujejo. To pa jim je omogočeno le, če so o poteku postopka in izdanih odločbah obveščeni, kar se zagotavlja z vročitvijo sodnih odločb.

10. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških predlagateljice temelji na drugem odstavku 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 35. člena istega zakona.