Appeal dismissed; owners, not manager, must sue for reserve fund contributions under Slovenian law.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Le etažni lastniki sami (vsi ali samo eden izmed njih) lahko od neplačnika zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad, upravnik pa lahko po posebnem zakonskem pooblastilu nastopa zgolj v njihovem imenu in za njihov račun.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi z dne 15. 11. 2010, opr. št. VL 160203/2010, tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter zavrnilo tožbeni zahtevek.

Tožeča stranka v pravočasni pritožbi navaja, da je upravnik večstanovanjskih stavb v B., vključno z večstanovanjsko stavbo na naslovu K.. Iz dopisa Ministrstva za okolje in prostor z dne 14. 10. 2005, naslovljenega na tožečo stranko, je razvidno, da je upravnik večstanovanjske stavbe pooblaščen za izterjavo plačil etažnih lastnikov v rezervni sklad na podlagi 118. člena SPZ, v skladu s katerim lahko upravnik med drugim v imenu preostalih etažnih lastnikov vloži tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo posameznega etažnega lastnika. Tožeča stranka se sklicuje tudi na 44. člen SZ-1, v skladu s katerim upravnik etažnega lastnika pozove k plačilu, če etažni lastnik ne plača svojega prispevka v rezervni sklad. Poziv k plačilu je verodostojna listina, na podlagi katere lahko upravnik vloži predlog za izvršbo. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Zmotno je pritožbeno stališče, da je upravnik na podlagi 118. člena SPZ pooblaščen za izterjavo plačil etažnih lastnikov v rezervni sklad. Upravnik vodi sredstva računa rezervnega sklada in s temi sredstvi gospodari, etažnega lastnika, ki ne vplača svojega prispevka, pa je dolžan pisno pozvati k plačilu (četrti odstavek 118. člena in šesti odstavek 119. člena SPZ). Upravnik lahko v imenu ostalih etažnih lastnikov vloži tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika (5. alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ). Toda nobena izmed navedenih zakonskih določb upravnika ne upravičuje, da bi lahko terjal plačilo od etažnega lastnika v svojem imenu. Upravnik upravlja s sredstvi rezervnega sklada, ki predstavljajo skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so zgolj etažni lastniki aktivno legitimirani za izterjavo vplačil v rezervni sklad. Le etažni lastniki sami (vsi ali samo eden izmed njih) lahko od neplačnika zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad, upravnik pa lahko po posebnem zakonskem pooblastilu 5. alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ nastopa zgolj v njihovem imenu in za njihov račun.

Vsebinsko enaka ureditev je vsebovana tudi v 43. in 44. členu SZ-1 Tudi 44. člen SZ-1 namreč upravniku ne daje podlage za izterjavo vplačil v rezervni sklad v svojem imenu. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena SZ-1 je upravnik dolžan etažnega lastnika pisno pozvati k plačilu prispevka v rezervni sklad. Pisni poziv ima sicer lastnost verodostojne listine, a tudi v tej zakonski določbi ni predpisano, da lahko upravnik stori to v svojem imenu. Takšno je tudi ustaljeno stališče obsežne sodne prakse.(1)

Tudi iz dopisa Ministrstva za okolje in prostor z dne 14. 10. 2005, na katerega se sklicuje pritožnik, je razvidno, da gre za pooblastilo upravnika vložiti tožbo za plačilo stroškov in obveznosti v imenu ostalih etažnih lastnikov in ne v svojem imenu.

Glede navedeno je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožeča stranka kot upravnik ni aktivno legitimirana za vtoževanje sredstev rezervnega sklada in tožbeni zahtevek posledično zavrnilo. Pritožbeno sodišče ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Glej npr. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2. 3. 2011, opr. št. I Cp 4170/2010, z dne 25. 3. 1010, opr. št. II Cp 357/2010, z dne 9. 3. 2011, opr. št. I Cp 3215/2010, z dne 21. 10. 2010, opr. št. II Cp 2380/2010, z dne 13. 4. 2012, opr. št. I Cp 3416/2011, in z dne 16. 1. 2012, opr. št. II Cp 1178/2011.