Appeal dismissed; withdrawal of lawsuit by attorney without client's specific mandate is valid and irrevocable once opponent consents.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po izjavi tožene stranke, s katero se ta strinja z umikom tožbe, postopek ne teče več in zato v tem postopku nadaljnja izjava ni več možna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo pravdni postopek. Hkrati je odločilo, da je tožnik dolžan plačati tožencema pravdne stroške v znesku 240,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti.

Proti takšni odločitvi je tožnik vložil pravočasno laično pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita še kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep bodisi spremeni, bodisi odpravi ali razveljavi. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti paziti ali so podani pogoji za zavrženje tožbe. Brezplačna pravna pomoč mu je bila odobrena zaradi dopolnitve tožbe. Odvetnici ni dal pooblastila za umik tožbe, zato to njeno pravdno dejanje preklicuje. Če tožba ni bila popolna, je sodnica ravnala protipravno, ko je odredila, da naj se tožba vroči toženi stranki. Meni, da je tožena stranka upravičena do povračila stroškov, vendar ne na podlagi določbe 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Za nastalo stanje je odgovorna odvetnica L. V., ki naj toženi stranki povrne nastale stroške. Odgovorna pa je tudi sodnica, zato naj mu škodo povrne Republika Slovenija, ali sodnica na podlagi določil 26. člena Ustave RS.

Pritožba ni utemeljena.

Iz dejanske podlage izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 11.10.2012 vložil tožbo in da sta toženca nanjo odgovorila. V odgovoru sta opozorila na nerazumljivost tožbe, zato je sodišče tožnika s sklepom pozvalo na njeno dopolnitev. V okviru roka za odpravo pomanjkljivosti tožbe je tožnik po svoji pooblaščeni odvetnici umaknil tožbo. Ugotovljeno dejansko stanje pogojuje upravičenje tožene do povrnitve pravdnih stroškov, ki so ji nastali zaradi vložene tožbe (158. člen ZPP).

Tožnik izpodbija navedene dejanske ugotovitve s trditvijo, da njegova pooblaščenka ni imela pooblastila za umik tožbe. To pa ne drži. Pravica odvetnika, da umakne tožbo izhaja že iz splošnega pooblastila 95. člena ZPP. Poleg tega je tožnik dal odvetnici tudi izrecno pooblastilo za umik tožbe, kot to izhaja iz njegovega pooblastila z dne 11.10.2013. Po določilu 92. člena ZPP pa imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka.

Tožnik dane izjave o umiku tožbe ne more več preklicati. Glede na posebno ureditev v 93. členu ZPP je sicer dopustno, da stranka prekliče izjavo pooblaščenca o umiku tožbe, vendar pod pogojem, da to stori na istem naroku, na katerem je bila dana izjava in pred tem, ko tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja. V obravnavani zadevi izjava o umiku ni bila dana na naroku, ampak z vlogo. Vloga z umikom tožbe pa je bila vročena tožencema, ki sta izjavila, da se z umikom strinjata Po izjavi tožene stranke, postopek ne teče več in zato v tem postopku kakršnakoli izjava ni več možna(1).

Iz navedenih razlogov je pritožba tožnika neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(1) A. Galič, v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, str. 388