Consumer warranty claim allowed against seller via third-party purchaser under ZVPot Art. 21a.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

[JEDRO]

Dejstvo, da tožena stranka s tožečo stranko ni sklenila neposredne prodajne pogodbe, ampak jo je za njen račun sklenila druga oseba, ne vpliva na dolžnost tožene stranke, da jamči za napake na stvari. Pravica zahtevati odpravo stvarne napake je torej s prešla na tožečo stranko s tem, ko je ta pridobila lastninsko pravico na spornem televizorju.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke za povrnitev kupnine od tožene stranke v znesku 798,00 EUR ter podrejeni zahtevek tožeče stranke za izročitev nadomestne stvari – novega delujočega televizorja LCD TV Philips 47PFL4307H. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki naložilo tudi plačilo stroškov pravdnega postopka v znesku 153,00 EUR.

Zoper navedeno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da primarnemu ali podrejenemu tožbenemu zahtevku ugodi. Podrejeno predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da predstavlja izpodbijana sodba za tožnika sodbo presenečenja, kar pomeni, da je bila prizadeta njegova pravica do izjavljanja ter posledično podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju – ZPP). Pri tem izpostavlja predvsem dejstvo, da bi jo moralo sodišče prve stopnje opozoriti na svoje stališče o neveljavnosti pogodbe o cesiji. Opozoriti bi jo moralo tudi na neujemanje serijske številke televizorja na računu s serijsko številko televizorja na pogodbi o cesiji. Pritožba navaja tudi stališče tožene stranke iz pripravljalne vloge, da vedno obravnava zahtevke na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari, ne glede na to, kdo je kupec stvari, pod pogojem, da se stranka pri njih oglasi s stvarjo in garancijskim listom. Sodišče prve stopnje bi moralo po njeni oceni ugotoviti, ali je tožena stranka dostavila delujoč televizor. Če bi ugotovilo, da delujoč televizor ni bil dostavljen, bi moralo tožbenemu zahtevku ugoditi.

Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila ter v svojem odgovoru predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožeče stranke zavrne ter ji naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Med drugim poudarja, da terjatev, ki naj bi jo D. T. prenesla na tožečo stranko, sploh nikoli ni obstajala, saj ta ni nikoli uveljavljala stvarne napake. Navaja tudi, da s tožečo stranko ni v nobenem pravnem razmerju ter da slednja sploh ni pojasnila, kakšen zahtevek iz naslova garancije za brezhibno delovanje stvari sploh uveljavlja.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju nepravilno uporabilo materialno pravo ter posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru namreč med strankama ni bilo sporno, da je D. T. kupila sporni televizor od tožene stranke. Skladno s poslovno prakso, ki jo v svoji pripravljalni vlogi potrjuje tudi tožena stranka, prodajalci blaga, za katerega je bila izdana garancija, v primeru, da blago ne deluje brezhibno, obravnavajo zahtevek stranke, ne glede na dejstvo, ali je to blago stranka dejansko sama kupila. Edini pogoj za obravnavo takšnega zahtevka je, da je bilo to blago zares kupljeno pri prodajalcu, ki je garancijo izdal ter da stranka blago prinese s seboj. Dejstvo, da tožena stranka s tožečo stranko ni sklenila neposredne prodajne pogodbe, ampak jo je za njen račun sklenila druga oseba, ne vpliva na dolžnost tožene stranke, da jamči za napake na stvari na podlagi 21a. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). Pravica zahtevati odpravo stvarne napake je torej s prešla na tožečo stranko s tem, ko je ta pridobila lastninsko pravico na spornem televizorju. Poleg tega pa je bila terjatev proti toženi stranki s pogodbo o prenosu terjatve (priloga A3) prenesena na tožečo stranko. Navedeno pomeni, da je v obravnavanem primeru aktivna legitimacija tožeče stranke obstaja.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno do te mere, da samo ne more dopolniti dokaznega postopka, zato je skladno s 355. členom ZPP v zvezi 442. členom ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. V ponovljenem sojenju se bo moralo prvostopenjsko sodišče opredeliti do vprašanja, ali je televizor ob dostavi imel stvarno napako kot to navaja tožeča stranka ter posledično ugotoviti utemeljenost tožbenega zahtevka.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški pravdnega postopka.