Appeal granted; first instance court erred by applying current forestry law to historical acquisition claims.

Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Morebitne omejitve glede pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ki so vezane na kulturo in velikost gozdnega zemljišča, bi moralo sodišče prve stopnje presojati po tedaj veljavnih predpisih oziroma v času, ko naj bi tožnik oziroma njegovi pravni predniki priposestvovali sporni del zemljišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (2) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na originaren način. Institut priposestvovanja služi varnosti pravnega prometa, kar omogoča, da po preteku priposestvovalne dobe dejansko stanje stvari postane tudi njeno pravno stanje. Tožnik oziroma njegovi pravni predniki so izvrševali posest na gozdu ves čas v dobri veri, pri čemer se v priposestvovalno dobo všteva ves čas, ko so posest izvrševali tožnik in njegovi pravni predniki kot dobroverni lastniški posestniki. Tožnik oziroma njegovi pravni predniki so pridobili lastninsko pravico že na podlagi Občega državljanskega zakonika (3), preden je ZG vstopil v veljavo.

Toženka je vložila odgovor na pritožbo, v kateri predlaga, da se pritožbo zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Iz določb ODZ, Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (4) in Stvarnopravnega zakonika (5) izhaja, da se pridobi lastninska pravica na podlagi priposestvovanja s potekom priposestvovalne dobe, ob izkazanih zakonskih predpostavkah, ki so vezane na dobrovernost posestnika oziroma na dobrovernost in zakonitost posesti oziroma dobrovernost lastniškega posestnika. Lastninska pravica na podlagi priposestvovanja se pridobi na izviren (originaren) način, na podlagi zakona, kar pomeni, da je priposestvovalec pridobil lastninskopravna upravičenja na nepremičnini, ki je predmet priposestvovanja z dnem, ko je potekla priposestvovalna doba, če so bile izkazane tudi druge zakonske predpostavke, torej da je bil v dobri veri oziroma da je obstajala lastniška oziroma zakonita posest.

Tožnik zatrjuje, da je priposestvovalna doba potekla pred sprejetjem ZG (6), zato se je prvo sodišče materialnopravno zmotno oprlo na določbo šestega odstavka 47. člena ZG, ki ne dopušča, da se deli zemljiška parcela, ki je gozd, če je manjša od petih hektarjev, kot je to tudi obravnavana nepremičnina. Tožnik trdi, da je skupaj s pravni predniki izvrševali posest na spornem delu nepremičnine 100 let, kar pomeni, da je treba presojati utemeljenost zahtevka tožnika po določbah ODZ, zato bi morebitne omejitve glede pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ki so vezane na kulturo in velikost gozdnega zemljišča, moralo sodišče prve stopnje presojati po tedaj veljavnih predpisih oziroma v času, ko naj bi tožnik oziroma njegovi pravni predniki priposestvovali sporni del zemljišča.

Sodišče prve stopnje bo zato moralo v novem sojenju ugotoviti, ali so izpolnjene zakonske predpostavke za priposestvovanje nepremičnine in če bodo takšne predpostavke izkazane, bo moralo tudi ugotoviti, ali so obstajale zakonske omejitve za prenos lastninske pravice v času priposestvovanja ter tudi druge okoliščine, ki bi lahko zaradi varstva pravnega prometa vplivale na (ne)utemeljenost tožbenega zahtevka.

Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pridrži za končno odločitev.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) V nadaljevanju ZG.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) V nadaljevanju ODZ.

(4) V nadaljevanju ZTLR.

(5) V nadaljevanju SPZ.

(6) Uradni list RS, št. 30/1993 s spremembami.