Appeal dismissed; special property claim does not automatically include higher share claim on joint property.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Ker je stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju, v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča, je glede na nedokazanost revidentkinih trditev, da sporno premoženje predstavlja njeno posebno premoženje in izostanek njenega posebnega ugovora o višjem deležu na skupnem premoženju, upoštevaje drugi odstavek 51. ter določbo 59. člena ZZZDR, odločitev sodišč druge in prve stopnje materialnopravno pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je stanovanje v P., vpisano v B-X vl. št. ... k. o. ..., in osebno vozilo Daewoo Kalos z registrsko številko ... skupno premoženje toženke in pokojnega A. A. in da znaša delež slednjega na tem premoženju ½, kar spada v zapuščino po njem. Odločilo je še o povrnitvi pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke

3. Toženka je zoper pravnomočno odločbo vložila revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov (ni pridobilo podatkov s strani davčnega urada) oziroma ni ocenilo vseh izvedenih dokazov (podatki ZPIZ), ki bi potrdili, da je sporno premoženje toženkino posebno premoženje Sodišči sta zmotno uporabili drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), saj pokojni ni z delom (ne z denarjem) ničesar prispeval k ustvarjanju skupnega premoženja. Sklicuje se na sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 841/2006 z dne 11. 10. 2007, ter navaja, da gre za različno obravnavanje istovrstnih zadev. Dodaja, da četudi je dokazovala, da sporno premoženje predstavlja njeno posebno premoženje, je dejansko dokazala, da pokojni zaradi prezadolženosti in odvisnosti od alkohola ni prispeval k ustvarjanju skupnega premoženja. Meni, da če je sodišče dolžno odločiti o višini deleža, ni vezano na trditve glede njegove višine. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik je v pravdi dokazal, da sta sporno premoženje toženka in pokojni A. A. kupila v času izvenzakonske skupnosti. Toženka pa po prepričanju sodišč druge in prve stopnje ni uspela dokazati, da sporno premoženje predstavlja njeno posebno premoženje. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 51. člena ZZZDR, upoštevaje določbo 12. in 59. člena istega zakona, odločilo, da sta deleža toženke in pokojnega na skupnem premoženju enaka. Takšna odločitev je prestala pritožbeni preizkus in postala pravnomočna.

7. Sodišče prve stopnje je toženkine navedbe o davčnih dolgovih pokojnega, njegovi odvisnosti od alkohola, nezmožnosti pokojnega prispevati k nastanku skupnega premoženja, odpisu prispevkov iz naslova pokojninskega zavarovanja od 1. 3. 1994 do 31. 12. 1999, in da je bilo stanovanje kupljeno s toženkinim denarjem, ki ga je imela še pred nastankom izvenzakonske skupnosti s pokojnim, dokazno ocenilo kot nedokazane in celo kontradiktorne (razlogi na 3. - 5. strani prvostopenjske sodbe). Na dokazno oceno, ki je prestala pritožbeni preizkus (4. stran sodbe pritožbenega sodišča) pa je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in je v reviziji ni več mogoče izpodbijati. Iz navedenega tudi sledi, da se je sodišče z zatrjevanim dejstvom prezadolženosti pokojnega ter odpisom prispevkov iz naslova pokojninskega zavarovanja od 1. 3. 1994 do 31. 12. 1999 pokojnemu seznanilo in ga tudi dokazno ocenilo, kar pomeni, da je revizijski očitek o kršitvi določb pravdnega postopka s tem v zvezi neutemeljen.

8. Pritožbeno sodišče je tudi pravilno pojasnilo, da je odločitev v zadevi P 725/2004 (kjer je tožnica dokazala, da je solastnica stanovanja na naslovu U. I. K. 5, ki ga je pokojni oddajal, do ½) posledica toženkinega zatrjevanja enakega deleža na skupnem premoženju in je tako revizijska trditev o drugačni zatrjevani višini toženkinega deležna nepravilna.

9. Ker je stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju, v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča(1), je glede na nedokazanost revidentkinih trditev, da sporno premoženje predstavlja njeno posebno premoženje in izostanek njenega posebnega ugovora o višjem deležu na skupnem premoženju, upoštevaje drugi odstavek 51. ter določbo 59. člena ZZZDR, odločitev sodišč druge in prve stopnje materialnopravno pravilna.

10. Ker so bila ugotovljena in obrazložena vsa pravno odločilna dejstva, zatrjevani revizijski razlogi pa niso podani, je revizijsko sodišče toženkino revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Glej odločbe VS RS II Ips 603/2007, II Ips 443/2008.