Slovenian Supreme Court partially allows appeal against competition fine, returning parent company liability case for new EU Court ruling.

Tožbi se delno ugodi in se izpodbijane odločba v delu, ki se nanaša na tožnika in v katerem se mu očita kršitev 81. člena PES oziroma 101. člena PDEU, odpravi in se v tem delu vrne tožencu v novo odločanje.

V preostalem delu se tožba zavrne.

Toženec je dolžan povrniti tožniku njegove stroške postopka v višini 285,00 EUR, v petnajstih dneh.

[JEDRO]

Po sodni praksi SES ustvarja 100 % kapitalski delež družbe matere v hčerinski družbi izpodbojno domnevo o njenem odločilnem vplivu na poslovanje družbe hčere. Izpodbojnost domneve pomeni, da družba mati nosi dokazno breme, da nima odločilnega vpliva na poslovanje družbe hčere.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence (sedaj Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, v nadaljevanju: Agencija) je z delno odločbo ugotovil, da se je šestnajst podjetij, med njimi tudi tožnik, v različnih obdobjih (za posamezno podjetje) pri gradnji in obnovi avtocest, hitrih cest, navezovalnih cest in drugih objektov nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji dogovarjalo oziroma usklajeno ravnalo glede delitve projektov gradnje in obnove avtocest, hitrih cest, navezovalnih cest in drugih objektov nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, oddaje prikrojenih ponudb v postopkih javnega naročanja naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: DARS), in si pred oddajo ponudb izmenjavalo informacije glede ponudbenih cen, kar predstavlja omejevalni sporazum, katerega cilj je preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije, in s tem kršitev 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju: ZPOmK-1) in od 1. 5. 2004 dalje tudi 81. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (sedaj 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije).

2. Tožniku se očita solidarna odgovornost, skupaj z družbo H., d.d., za zgoraj opisano kartelno dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje „vsaj od 22. 1. 2008 do 10. 3. 2010.“

3. Od podjetij je z izpodbijano odločbi zahtevano, da s kršitvijo nemudoma prenehajo ter da se izrek odločbe objavi na toženčevi spletni strani; glede stroškov postopka je napovedano, da bo o njih odločeno s posebnim sklepom

4. Tožnik s tožbo v postopku sodnega varstva zahteva, da Vrhovno sodišče odločbo odpravi. Smiselno uveljavlja razloge bistvene kršitve postopka, nepravilne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.

5. Toženec je v odgovoru na tožbo predlagal njeno zavrnitev. V pripravljalni vlogi z dne 21. 10. 2013 je še navedel predhodna vprašanja, ki naj jih Vrhovno sodišče odstopi v odločanje Sodišču Evropske unije.

Postopkovne omejitve

6. Po določbi 58. člena ZPOmK-1 Vrhovno sodišče preizkusi odločbo toženca (samo) v mejah tožbenega zahtevka in mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi; pri tem pa po uradni dolžnosti pazi (le) na bistvene kršitve določb postopka v skladu s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju: ZUS-1).

7. Po določbi 57. člena ZPOmK-1 tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Razlogi za delno zavrnitev tožbe

8. Tožnik navaja, da pravna teorija in praksa ne poznata instituta solidarne odgovornosti za kršitev zakona. Kršitev lahko zagreši le tista oseba, ki je storila ali opustila dejanje, ki pomeni kršitev neke zakonske norme, ne pa tudi tretje osebe, ne glede na njihovo povezanost.

9. Tudi za naše pravo je prepričljiva sodna praksa Sodišča Evropske skupnosti (v nadaljevanju: SES), ker je nastala na pravni podlagi, ki je v bistvenem enaka kot naša. V zvezi z vprašanjem vpliva na ravnanje podjetij pri omejevalnih sporazumih oziroma usklajenem ravnanju se je izoblikovala doktrina ekonomske enote,(1) imenovana tudi doktrina „starševske odgovornosti“.(2) Če hčerinska družba, ki je samostojna pravna oseba, na trgu ne ravna samostojno, pač pa sledi navodilom materinske družbe, zlasti zaradi poslovnih, organizacijskih in pravnih povezav, je mogoče šteti obe podjetji za eno samo ekonomsko enoto, odgovornost za ravnanje na trgu pa solidarno pripisati obema.(3)

10. Po sodni praksi SES ustvarja 100 % kapitalski delež družbe matere v hčerinski družbi izpodbojno domnevo o njenem odločilnem vplivu na poslovanje družbe hčere.(4) Izpodbojnost domneve pomeni, da družba mati nosi dokazno breme, da nima odločilnega vpliva na poslovanje družbe hčere.

11. Tožnik je pridobil 100 % kapitalski delež v družbi H. d.d. z vpisom v sodni register dne 22. 1. 2008. Od tedaj dalje je vzpostavljena (dejanska) domneva, da je vplival na poslovanje družbe hčere. Tožnik ne uveljavlja ničesar takega, kar bi prispevalo k izpodbitju domneve. Zato v tem postopku ne more uspeti. Ko se sklicuje na ugotovitev toženca, da je bil T.T. v določenem obdobju direktor tako tožnika kot hčerinske družbe, kar graja kot nelogičnost, češ, da Dušan Črnigoj ni mogel vplivati sam nase, zgreši poanto sklepanja toženca. Šlo je za vplivanje družbe matere na poslovanje družbe hčere, ki je bilo še olajšano zaradi tega, ker je bila, vsaj v določenem obdobju, ista oseba direktor obeh gospodarskih družb.

12. Po zgoraj obrazloženem je toženec pravilno uporabil materialno pravo, ko je v ravnanju tožnika prepoznal soodgovornost za kršitev iz prvega odstavka 6. člena ZPOmK-1. V tem delu je bilo zato treba tožbo zavrniti (II. točka izreka).

Razlogi za delno ugoditev tožbi

13. Izpodbijana odločba tožniku očita tudi soodgovornost za kršitev 81. člena PES oziroma 101. člena PDEU. Ker je tožniku odgovornost za kartelno dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje pripisana na podlagi ravnanja njegove hčerinske družbe H. d.d., ne more segati preko odgovornosti hčerinske družbe. V zadevi G 25/2012 je Vrhovno sodišče odpravilo tisti del odločbe toženke, ki zadeva odgovornost družbe H. d.d. za kršitev 81. člena PES oziroma 101. člena PDEU. Posledično je bilo treba izpodbijano odločbo v tem delu odpraviti tudi glede tožnika ter zadevo v tem delu vrniti tožencu v novo odločanje. Vsebinski razlogi za tako odločitev so v bistvenem naslednji.

Toženec v 561. točki izpodbijane odločbe v prid čezmejnemu vplivu očitane kršitve navaja, da so bila tuja podjetja ovirana oziroma omejena pri ponujanju svojih storitev na ozemlju Republike Slovenije, „saj bi morala in so tudi morala nastopati proti celi skupini podjetij.“ Kaj naj bi tak nastop proti celi skupini podjetij pomenil v smislu oviranja oziroma omejevanja, ni pojasnjeno. Če je bil namen skupnega nastopanja na podlagi kartelnega dogovora zvišanje cen, kot ugotavlja toženec, potem so višje ponudbene cene same po sebi omogočale tujim podjetjem večje možnosti za uspeh na javnih razpisih DARS. Višje cene so olajšale in ne oteževale konkuriranje tujih podjetij na razpisih DARS, saj so lahko ponudila realnejše cene, torej nižje cene.

14. Toženec se v 562. točki izpodbijane odločbe sklicuje na sodbo Sodišča Evropske skupnosti C-309/99, v zadevi Wouters. Primer zadeva ureditev Odvetniške zbornice Nizozemske, ki je prepovedovala opravljanje odvetniške dejavnosti skupaj z računovodsko znotraj ene same gospodarske družbe; terjala je ločenost obeh dejavnosti. Ker je prepoved veljala za vso Nizozemsko, je neizogibno vplivala na delovanje vseh drugače organiziranih tujih odvetniških družb. Tiste, ki so opravljale tudi računovodske storitve, so bile onemogočene pri svojem delovanju na Nizozemskem. V tem se je kazal čezmejni vpliv. V predmetni zadevi ni ugotovljenega ničesar takega, da bi bilo primerljivo z zadevo C-309/99.

15. Toženec je v pripravljalni vlogi predlagal, da Vrhovno sodišče Sodišču EU postavi dva sklopa vprašanj, ki zadevata opredelitev upoštevnega trga in čezmejni vpliv. Vprašanja, naslovljena na Sodišče EU, se morajo opirati na konkretno ugotovljena dejstva. Ta mora toženec šele ugotoviti ali vsaj v odločbi predstaviti (če jih je že ugotovil). Zato Vrhovno sodišče (zaenkrat) ni sledilo predlogu toženca.

Glede stroškov postopka

16. Izrek o stroških postopka temelji na določbah tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007 in 107/2013).

---.---

Op. št. (1): Glej npr. M. Repas, Konkurenčno pravo v teoriji in praksi, 2010, str. 143 in nasl.

Op. št. (2): Glej npr. D. Geradin, A. Layne-Farrar, N. Petit, EU Competition Law and Economics, 2012, str. 406 in nasl.

Op. št. (3): Tako npr. SES v zadevi C - 97/08 P Akzo, v točkah 58 do 61 odločbe z dne 10. 9. 2009.

Op. št. (4): Sodno prakso SES je toženec v poglavitnem delu predstavil v opombah na strani 180 izpodbijane odločbe.