Supreme Court dismisses appeal rejecting correction request under Media Act as it does not negate ongoing police investigation facts.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Predlagana vsebina popravka v smislu, da tožnik ni deloval kot posrednik pri kakršnemkoli spornem poslu z J. in da „sporni posel“ v spornih objavah novinarke B. B. ni konkretiziran, v ničemer ne zanikajo ali ne dopolnjujejo bistva spornih objavljenih prispevkov, da o tem teče policijska preiskava.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za objavo popravka. Presodilo je, da tožbeni zahtevek ne ustreza pojmu popravka kot to določa četrti odstavek 26. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01 s spremembami; v nadaljevanju Zmed).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb revidenta, predvsem do očitka zmotne uporabe 26. in 32. člena ZMed. Obravnavalo pa ni niti očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka, obstoj katere bi moralo preveriti že po uradni dolžnosti. V nadaljevanju revizije povzame vsebino pritožbenih očitkov in ugovorov. Poudari, da je treba besedilo popravka obravnavati celovito ter pojasni odnos instituta pravice do popravka do materialne resnice. Ker se izpodbijana sodba sodišča druge stopnje ne da preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge (in prve stopnje) razveljavi in vrne zadevo sodišču druge (prve) stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik je zaradi neresničnosti navedb zoper toženca vložili zahtevo za objavo popravka na podlagi 26. člena ZMed, ker je tožena stranka 4. 5. 2012 v okviru medija ... v oddaji ... s pričetkom ob 19. uri in 24 ur zvečer s pričetkom ob 22. uri ter na internetnem portalu ... ob 20.42 uri objavila prispevek z naslovom „...“ avtorice B. B., ter istega dne na internetnem portalu ... ob 20.42 uri prispevek z naslovom „Bogatenje bančnikov A.“ iste avtorice.

7. Predmet spornega popravka je bila informacija, da naj bi nekdanji vodilni bančniki v A. in C. preko spornih poslov z J. na svoje zasebne račune v Liechtensteinu dobili več kot 10 milijonov evrov, glavni posrednik pri spornih poslih pa naj bi bil tožnik, o čemer teče preiskava.

8. ZMed v 26. členu uzakonja pravico do popravka objavljenega obvestila, razen če so podani odklonitveni razlogi iz 31. člena istega zakona. Vsebina popravka je opredeljena v četrtem odstavku 26. člena ZMed s popravkom v ožjem smislu, to je zanikanjem oziroma popravljanjem zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, in z navajanjem oziroma prikazom drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (popravek v širšem smislu). V 27. člena ZMed pa je določeno, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja.

9. Tožnik je navedel, da zahteva v zvezi z vsemi štirimi objavljenimi prispevki objavo popravka, ki bi imel naslov „...“, v katerem odgovarja na navedbe v prispevku, in sicer:

- na navedbo, da so E. E., F. F., G. G. in H. H. solastniki družbe I.;

- na navedbo, da so E. E., F. F. in G. G. prejeli plačilo od imenovane družbe ali od H. H.;

- na navedbo, da je H. H. sodeloval kot posrednik pri spornih poslih z J.

10. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje presodilo, da objavljeni prispevek ne govori o tem, da so bili imenovani štirje solastniki družbe I. in ne o tem, da so od navedene družbe ali tožnika dobili kakršnokoli plačilo, temveč zgolj, da naj bi bili solastniki in da naj bi po neuradnih podatkih na svoje račune od J. dobili več kot 10 milijonov evrov, vendar pa po besedah tožilca, ki usmerja preiskavo spornih poslov A. - J., razloge, zakaj se denar ni vrnil v A., še iščejo. Presodilo je, da prispevek ne govori o tem, da so E., F. in G. prejeli plačilo od družbe I. ali od H. H. in prav tako ne, da je bil tožnik posrednik pri poslih, pač pa da okoliščine, ki kažejo na morebitno vpletenost posameznih oseb iz finančnih institucij, ki so sodelovale pri kreditiranju in poslovanju s projektnimi družbami, še preverjajo in da policija navedenih informacij še ne more potrditi, ker je preiskava še v teku. Predmet prispevka je tako poročanje o policijski preiskavi, v okviru katere se preiskuje vpletenost oseb pri kreditiranju in poslovanju s projektnimi družbami, ki jih je kupil J., ter razlogi o tem, zakaj je denar končal na zasebnih računih v bančnih oazah, namesto nazaj v A. Poleg tega prispevek poroča še o F. odpovedi, o tem, da je dobil tožbo proti A. zaradi nezakonite odpovedi, nadalje o tem, da E. zanika solastništvo in prejete milijone, ter da naj bi bil slednji povezan tudi z K. K.

Po prepričanju sodišča prve stopnje tako tožnik v predlagani objavi popravka ni navajal takšnih dejstev, s katerimi bi izpodbijal informacijo o tem, da policija opravlja preiskavo o tem, da naj bi bili bivši vodilni bančniki A. in C. povezani s spornimi posli z J. in družbo I., katere solastnik naj bi bil tudi tožnik. Zato njegov predlog objave popravka ne ustreza pojmu popravka v smislu četrtega odstavka 26. člena ZMed in je podan odklonitveni razlog po drugi alineji prvega odstavka 31. člena ZMed.

11. Sodišče druge stopnje je takšno presojo sodišča prve stopnje potrdilo in zapisalo, da k navedenim razlogom sodišča prve stopnje nima kaj dodati. Pojasnilo je zakaj sodba Vrhovnega sodišča, na katero se je skliceval pritožnik, ni uporabljiva v konkretnem primeru, ter da predlaganega popravka kljub delu, ki temu institutu ustreza, zaradi določbe 27. člena ZMed ni mogoče objaviti. Tako ne drži revizijski očitek, da je obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča pomanjkljiva ter nezadostna. Obrazložitev drugostopenjske sodbe namreč ob dejstvu, da se je z vsemi okoliščinami predlagane vsebine popravka obširno ukvarjalo že sodišče prve stopnje, zadošča standardu obrazloženosti drugostopenjske sodbe. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je namreč v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje(1).

12. Zmotno je revizijsko naziranje, da določba 27. člena ZMed dopušča objavo brez dela predlaganega besedila popravka. Temu nasprotujeta tako jezikovna razlaga omenjenega člena, kot tudi ustaljena sodna praksa (2).

13. Glede na to, da je bil predmet spornih prispevkov poročanje o policijski preiskavi v zvezi z nekdanjimi vodilnimi v A. ter posli z družbo J. in odtekanjem milijonov v lichtensteinsko družbo, s katerimi naj bi bi bili omenjeni in tožnik povezani, je pravilna materialnopravna presoja sodišč druge in prve stopnje, da predlagana vsebina popravka ne ustreza popravku, kot ga določa četrti odstavek 26. člena ZMed. Predlagana vsebina popravka v smislu, da tožnik ni deloval kot posrednik pri kakršnemkoli spornem poslu z J. in da „sporni posel“ v spornih objavah novinarke B. B. ni konkretiziran, v ničemer ne zanikajo ali ne dopolnjujejo bistva spornih objavljenih prispevkov, da o tem teče policijska preiskava.

14. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in niso podani niti drugi zatrjevani revizijski razlogi, je bilo treba revizijo tožnika na podlagi določbe 378. člena Zakona o pravdnem postopku kot neutemeljeno zavrniti.

---.---

Op. št. (1): Prim. npr. odločbi VS RS II Ips 678/2007 z dne 16. 12. 2010 in II Ips 922/2006 z dne 1. 7. 2009.

Op. št. (2): Prim. npr. odločbi VS RS II Ips 62/2013 in II Ips 136/2013.