Supreme Court allows review of second-instance judgment regarding lost profit calculation methodology and procedural violations.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; in

- ali je pravilno uporabljeno materialno pravo glede izgubljenega dobička oziroma zaslužka, vključno z vprašanjem metodologije izračuna izgubljenega dobička oziroma zaslužka.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,

- ali je pravilno uporabljeno materialno pravo glede izgubljenega dobička oziroma zaslužka, vključno z vprašanjem metodologije izračuna izgubljenega dobička oziroma zaslužka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka tožniku plačati 10.744,57 EUR odškodnine za utrpelo materialno in nematerialno škodo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v točki I. izreka sodbe sodišča prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo za znesek 7.144,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter v skladu s tem spremenilo izrek v točki III sodbe sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede zavrnilnega dela sodbe sodišča druge stopnje (znesek 7.144,61 EUR). Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ter zmotno uporabo materialnega prava (določbe 164., 168., 169. in 174. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Pravno vprašanje metodologije ugotavljanja izgubljenega dobička je pomembno materialnopravno vprašanje za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Priznava, da so bile prvotne tožbene navedbe glede izgubljenega dobička sicer skope, vendar jih je tožnik pravočasno dopolnil, zaradi česar očitkov o nezadostni trditveni podlagi ter nesklepčnosti zahtevka ni mogoče sprejeti. Sodišče druge stopnje je deloma spregledalo in zreduciralo trditveno podlago, zaradi česar je sodba sodišča druge stopnje pomanjkljiva v smislu kršitev 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi o odločilnih dejstvih so v nasprotju s pisnimi vlogami tožeče stranke ter z vsebino listin, ki jih je predložil tožnik. Izostanek koledarja mesečnih obveznosti je obrobnega pomena, saj tožnik ni mogel opravljati opravil z naključnimi strankami, ki se v koledar ne evidentirajo, saj tožnik v pretežnem delu živi in posluje od zaslužka naključnih strank, brez vnaprej sklenjenih pogodb o zastopanju, zaradi česar ne bi mogel precizirati zaslužkov, niti navesti strank, ki bi se zglasile v pisarni, v kolikor bi bila pisarna odprta. Glede na rezultate poslovanja v letih pred škodnim dogodkom in po njem ter glede na kontinuiteto teh dohodkov je jasno, da bi podoben zaslužek imel tudi v obdobju od 28. 1. 2004 do 20. 2. 2004. V konkretnem primeru gre za vprašanje izgubljenega dobička, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, vendar ga zaradi škodnega dogodka ter njegovih posledic, ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ). Stališče sodišča druge stopnje, da gre za vprašanje navadne škode zaradi izgube zaslužka, je zato zmotno (prvi odstavek 168. člena, 174. člen OZ). Tako ekonomska stroka, kot tudi sodna praksa (II Ips 17/2003 ter III Ips 21/2001) metodologijo ugotavljanja izgubljenega dobička sprejemata tako, ko jo je uporabila sodna izvedenka in jo je upoštevalo sodišče prve stopnje.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu ter opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za

dopusti

tev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je v tako začrtanem obsegu revizijo

dopusti

lo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).