Appeal allowed: First instance court lacked legal basis to stop security process without debtor's request.

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 385,28 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je odločalo o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj brez predloga dolžnika, pri čemer je materialnopravna podlaga 278. člena ZIZ, na katero se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sklicuje, uporabljiva le v primeru dolžnikovega predloga za ustavitev postopka zavarovanja. Za ustavitev bi torej morali biti izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 264. člena ZIZ. Da bi ti pogoji bili izpolnjeni, sodišče ni ugotovilo, saj je svojo odločitev utemeljilo zgolj z iztekom časa, za katerega je bila predhodna odredba izdana. Zgolj iztek časa veljavnosti predhodne odredbe, pa seveda sam po sebi, glede na povzeto zakonsko ureditev, ne daje podlage za sprejeto odločitev, ki tako temelji na zmotni materialnopravni podlagi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja s predhodno odredbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 133/2012-23 z dne 20. 2. 2013 ustavilo ter opravljena dejanja zavarovanja po predmetni predhodni odredbi razveljavilo (I. točka izreka). Odločilo je še, da se zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Murski Soboti odreja izbris predznambe zastavne pravice pri nepremičnini ID znak ..., parc. št. ... k.o. P. (II. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. S pritožbenim predlogom se zavzema, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je sodba, na podlagi katere je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje s predhodno odredbo, postala pravnomočna in izvršljiva dne 30. 4. 2013. Tožeča stranka je dne 8. 5. 2013, torej v 8 dnevnem roku po elektronski pošti vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilno sodišče je s sklepom o izvršbi In 148/2013 z dne 28. 6. 2013 predlagano izvršbo na nepremičnino v celoti dovolilo. To je razvidno tudi iz plombe št. ...z dne 5. 7. 2013, s katero je evidentiran postopek zaznambe izvršbe pri nepremičnini v zemljiški knjigi. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen in izvršljiv dne 28. 8. 2013. Tožeča stranka izpostavlja, da se šteje, da so predznamovane stvarne pravice, ki se pridobijo z vknjižbo v zemljiški knjigi, nastale že s trenutkom vložitve predloga za predznambo, če se izpolni odložni pogoj, torej če se predznamba opraviči. Tožeča stranka je v skladu z omejeno veljavnostjo predhodne odredbe (8 dni po nastopu pogojev za izvršbo) po pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča I Pg 133/2012 predznambo v skladu z 51. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) pravočasno opravičila tako, da je 8. 5. 2013 zoper toženo stranko vložila izvršilni predlog s predlogom za izvršbo na navedeno nepremičnino. Ker je temu tako, se šteje, da je predznamovana zastavna pravica nastala že s trenutkom vložitve predloga za predhodno odredbo oziroma predznambe, torej že dne 21. 2. 2013. Sodišče prve stopnje je tedaj odredilo izbris predznambe zastavne pravice pri zadevni nepremičnini na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, da tožeča stranka ni opravičila predznambe z vložitvijo predloga za izvršbo, kljub temu, da je tožeča stranka to storila v zakonskem roku in kar je tudi razvidno iz stanja zemljiške knjige.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na predlog tožeče stranke v zavarovanje njene denarne terjatve po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča VL 26094/2012 z dne 23. 2. 2012 med drugim odredilo tudi predznambo zastavne pravice pri nepremičnini tožene stranke. Odločilo je, da predhodna odredba velja do vključno 8. dne po datumu pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, izdane v pravdnem postopku prvostopnega sodišča I Pg 133/2012.

6. Kot izhaja iz podatkov spisa in tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je v obravnavanem primeru postala sodba prvostopnega sodišča I Pg 133/2012 z dne 26. 3. 2013 pravnomočna dne 30. 4. 2013.

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo z obrazložitvijo, da je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, zato je, opirajoč se na določbo 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po uradni dolžnosti ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja.

8. Iz pritožbi priloženega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča In 148/2013 izhaja, da je izvršilno sodišče na predlog tožeče stranke zoper toženo stranko na podlagi sodbe in sklepa Okrožnega sodišča I Pg 133/2012 dovolilo izvršbo, zaznamba izvršbe pa je bila izvedena tudi v zemljiški knjigi, kar izkazujejo pritožbi priloženi zemljiškoknjižni izpisi.

9. Glede na takšen potek postopka sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje za odločitev, ki jo je sprejelo, ni imelo zakonske podlage.

10. Kdaj in pod kakšnimi pogoji sodišče ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja, urejata 264. in 265. člen ZIZ. Tako sodišče to stori na dolžnikov predlog:

- če slednji pri sodišču položi zavarovano terjatev z obrestmi in stroški (1. točka prvega odstavka 264. člena);

- če izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana (2. točka prvega odstavka 264. člena);

- v primeru, če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala (3. točka prvega odstavka 264. člena);

- in v primeru, če so pogoji za izvršbo izpolnjeni, preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, pa upnik ne predlaga izvršbe v 15 dneh, odkar so ti pogoji nastopili (265. člen).

11. Po uradni dolžnosti pa je ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj predvidena, če v 15 dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo, pa na predlog upnika ni prišlo do podaljšanja njene veljavnosti (drugi odstavek 264. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 263. člena istega zakona).

12. Sodišče prve stopnje je odločalo o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj brez predloga dolžnika, pri čemer je materialnopravna podlaga 278. člena ZIZ, na katero se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sklicuje, uporabljiva le v primeru dolžnikovega predloga za ustavitev postopka zavarovanja. Za ustavitev bi torej morali biti izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 264. člena ZIZ. Da bi ti pogoji bili izpolnjeni, sodišče ni ugotovilo, saj je svojo odločitev utemeljilo zgolj z iztekom časa, za katerega je bila predhodna odredba izdana. Zgolj iztek časa veljavnosti predhodne odredbe, pa seveda sam po sebi, glede na povzeto zakonsko ureditev, ne daje podlage za sprejeto odločitev, ki tako temelji na zmotni materialnopravni podlagi.

13. Pritožbeno sodišče še dodaja, da podlage za izdajo takšnega sklepa ne dajejo niti določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na predznambe oziroma predznambo pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe (51. člen, tretji odstavek 52. člena, drugi odstavek 55. člena, 57. člen in 59. člen ZZK-1) in njen izbris.

14. Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Tožeči stranki, uspešni s pritožbo, je tožena stranka dolžna povrniti njene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je tožeči stranki priznalo stroške za nagrado za redno pravno sredstvo po tar. št. 3368 Zakona o odvetniški tarifi v znesku 295,88 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, ter 22 % DDV na odvetniške storitve v znesku 69,48 EUR, kar znaša skupaj 385,28 EUR. Te stroške je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.