Administrative court dismisses appeal on costs when case is remitted for final decision.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe administrative court suspended the proceedings because the plaintiff withdrew their lawsuit after the tax authority granted the appeal but remitted the case for a new decision. The plaintiff argued for cost recovery under specific tax enforcement provisions, but the court found no legal basis since the matter was not finally resolved. Consequently, the court ruled that the procedural outcome precluded a final determination on the costs claim.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 25. člen, 39. člen; When an administrative case is remitted for a final decision, the court cannot rule on the plaintiff's costs under the primary cost provision, limiting the basis to subsequent paragraphs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
I. Postopek se ustavi.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 350 EUR in 20% DDV, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.
[JEDRO]
Iz odločbe druge stopnje izhaja, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, vendar ne na način, da bi bilo o njeni obveznosti iz naslova davčne izvršbe dokončno odločeno, saj se zadeva vrača organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zato ni podlage za odločanje o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1 in s tem po določbah ZPP, saj na to določbo peti odstavek 25. člena ZUS-1 napotuje samo v primeru, če je o tožnikovi pravici oziroma obveznosti dokončno odločeno. Kot podlaga za odločanje o stroških v obravnavanem primeru tako ostane le še nadaljnje besedilo iste določbe, ki napotuje na tretji odstavek 25. člena ZUS-1.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je dne 28. 3. 2013 vložila tožbo zaradi molka drugostopnega davčnega organa o pritožbi, ki jo je vložila zoper uvodoma navedeni sklep o davčni izvršbi na denarna sredstva tožeče stranke v skupnem znesku 60 938,60 EUR.
Dne 16. 4. 2013 je sodišče prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri navaja, da je dne 15. 4. 2013 prejela odločbo tožene stranke z dne 25. 3. 2013, s katero je tožena stranka pritožbi ugodila in izpodbijani sklep odpravila ter zadevo vrnila v ponovni postopek in odločanje. Zato tožbo umika, zahteva pa vračilo sodne takse ter povračilo pravdnih stroškov, priglašenih v tožbi.
Ker tožeča stranka tožbo umika, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) postopek ustavilo.
Pri odločanju o stroških (v II. točki izreka) pa se je sodišče oprlo na določbe petega odstavka 25. člena ZUS-1 v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-1547/08-17 z dne 11. 11. 2009 ter tožnici priznalo stroške po določbah drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Iz odločbe druge stopnje namreč sledi, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, vendar ne na način, da bi bilo o njeni obveznosti iz naslova davčne izvršbe dokončno odločeno, saj se zadeva vrača organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zato ni podlage za odločanje po prvem odstavku 25. člena ZUS-1 in s tem po določbah ZPP, ki ga zahteva tožnica, saj na citirano določbo napotuje peti odstavek istega člena samo v primeru, če je o tožnikovi pravici oziroma obveznosti dokončno odločeno. Zato ostane kot podlaga za odločanje le še nadaljnje besedilo iste določbe, ki napotuje na tretji odstavek istega člena, in na katerega je potrebno, ob upoštevanju citirane odločbe Ustavnega sodišča, po presoji sodišča v obravnavanem primeru nasloniti odločitev.