Administrative court dismisses appeal against inspection order for illegal construction despite pending documentation and location info.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Na odločitev ne more vplivati dejstvo, da je tožnica naročila izdelavo gradbene dokumentacije ter si pridobila lokacijsko informacijo. Lokacijska informacija predstavlja le potrdilo, ki ga občinski upravni organ investitorju nameravane gradnje izda kot informacijo, da se seznani z merili in pogoji za načrtovanje investicijske namere, kot jih določajo občinski prostorski akti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka odločil, da mora inšpekcijska zavezanka A. - sedaj tožnica takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo enostanovanjskega objekta tlorisne velikosti 12 x 9 m, etažnosti K+P+M, zgrajenega na zemljišču s parc. št. 310, k.o. …, brez ustreznega upravnega dovoljenja; pod 2. točko je odločil, da mora tožnica v roku 6 mesecev po vročitvi te odločbe odstraniti objekt iz 1. točke izreka in vzpostaviti prejšnje stanje; pod 3. točko izreka je tožnico opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke izreka začel postopek nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah; pod 4. točko izreka je za objekt izrekel posebne prepovedi iz 158. člena ZGO-1; pod 5. točko izreka je odločil, da stroškov postopka ni bilo in pod 6. točko izreka je odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. V svoji obrazložitvi navaja, da je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da tožnica gradi enostanovanjski objekt navedene tlorisne velikosti in etažnosti na navedenem zemljišču brez gradbenega dovoljenja. Objekt je bil zgrajen v letih od 1974 do 1978 in je priključen na javno infrastrukturo - elektriko, vodo pa tožnica uporablja iz lastnega studenca. Objekt je v uporabi, kar je bilo ugotovljeno na kraju samem dne 14. 123. 2011 in z zaslišanjem tožnice z dne 28. 12. 2011. Tožnica bi za gradnjo navedenega objekta morala imeti gradbeno dovoljenje, ki pa ga nima. Organ se sklicuje na določbe 3., 152., 148. in 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

Drugostopenjski organ je s svojo odločbo pritožbo tožnice zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ glede na ugotovljeno dejansko stanje v postopku, da tožnica za obravnavano gradnjo gradbenega dovoljenja nima, tožnici pravilno in zakonito izrekel inšpekcijski ukrep po določbah 152. člena ZGO-1. Obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja obstaja tako po sedanjih predpisih, kot tudi po predpisih, ki so veljali v času gradnje objekta. V zvezi s pritožbenimi ugovori tožnici pojasnjuje, da na drugačno odločitev njene aktivnosti v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja ne morejo vplivati, saj se je v postopku ugotavljalo le, ali ima tožnica kot investitorica pridobljeno gradbeno dovoljenje. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati priložena lokacijska informacija.

Tožnica vlaga tožbo, v kateri navaja, da se je enostanovanjski objekt na navedenem zemljišču pričel graditi v letu 1974 in je bil dokončan leta 1978, ko se je v objekt, ki ji predstavlja edino stanovanje, vselila skupaj z družino in je tako do do inšpekcijskega postopka v objektu živela že skoraj 35 let. V danem primeru torej ne gre za gradnjo objekta, saj gre že za skoraj 35 let zgrajen in dokončan objekt. Soočena z inšpekcijskem pregledom je sprožila postopke za legalizacijo objekta in so ti postopki sedaj v teku. Pridobila je že lokacijsko informacijo Občinske uprave Občine Selnica ob Dravi, ki jo je tudi priložila v pritožbenem postopku zoper izpodbijano odločbo organa prve stopnje. Prav tako je na Občinski upravi sprožen postopek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Selnica ob Dravi. Naročila je tudi izdelavo ustrezne gradbene dokumentacije. Glede na predstavljeno dejansko stanje je upravni organ odločil izven obsega svojih pristojnosti, odločba temelji na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju in je preuranjena v delu, kjer se tožnici nalaga, da je dolžna objekt podreti. Upravni organ je tudi kršil določbo tretjega odstavka 188. člena ZUP, ko tožnice pred sprejemom njene izjave na zapisnik ni poučil oziroma opozoril na njeno kazensko in materialno odgovornost v primeru krive izjave. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da odločbo tožene stranke št. 06122-4110/2011/5 odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi 152. člena ZGO-1.

Po navedeni določbi inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Kaj pomeni nelegalna gradnja, je obrazloženo v točki 12.1 2. člena ZGO-1. Le-ta določa, da nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.

Iz ugotovitev upravnega postopka, ki med strankama niti niso sporne, izhaja, da je tožnica stanovanjski objekt na zemljišču 310, k. o. …, zgradila brez gradbenega dovoljenja. Za takšen objekt pa je po 3. členu ZGO-1 potrebno gradbeno dovoljenje. Prav tako je tudi po v času gradnje veljavnih predpisih za stanovanjski objekt obstajala obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja, kot je to pravilna navedla že tožena stranka.

Ker je tožnica objekt zgradila brez gradbenega dovoljenja, to, glede na zgoraj citirano določbo prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pomeni, da gre za nelegalno gradnjo. Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo, je tožnici tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih inšpektor odredi pri nelegalni gradnji in ki jih določa 152. člen ZGO-1. V slednjem je namreč določeno, da v primeru nelegalne gradnje inšpektor odredi, da se gradnja ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Po presoji sodišča je zato navedena določba bila pravilno uporabljena.

Po navedenem sodišče zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene. Ni utemeljen tožbeni ugovor, da ne gre za objekt v gradnji, temveč za že zgrajeni objekt, saj se inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1 izreče tudi za že zgrajeni objekt. Prav tako na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da je v teku postopek legalizacije in da je tožnica naročila izdelavo gradbene dokumentacije ter si pridobila lokacijsko informacijo. Lokacijska informacija predstavlja le potrdilo, ki ga občinski upravni organ investitorju nameravane gradnje izda kot informacijo, da se seznani z merili in pogoji za načrtovanje investicijske namere, kot jih določajo občinski prostorski akti. Na drugačno odločitev sodišča tudi ne more vplivati tožbeni ugovor, da tožnica pred izjavo s strani organa ni bila opozorjena na določbo tretjega odstavka 188. člena ZUP, saj gre le za relativno kršitev, ki na pravilnost odločitve ne vpliva. Tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da je upravni organ pri odločanju odločil izven obsega svojih pristojnosti, saj je odločil le o ukrepih v zvezi z nelegalno gradnjo.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.