Administrative Court dismissed case for lack of jurisdiction, transferring it to the Supreme Court per Competition Act provisions.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of the Republic of Slovenia declared itself not substantively competent to decide on the case and ordered its transfer to the Supreme Court of the Republic of Slovenia. The plaintiff sought the disqualification of four officials in a competition law proceeding led by the Public Agency for the Protection of Competition, which the Ministry had previously rejected. The court ruled that despite the procedural nature of the challenged decision, it falls within the scope of the Competition Act, granting exclusive jurisdiction to the Supreme Court for such appeals.
Legislator headnote
AI generatedZakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), 55. in 56. člen: Appeals against decisions within competition proceedings are exclusively under the jurisdiction of the Supreme Court of the Republic of Slovenia, rendering lower administrative courts incompetent for such matters.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi v odločanje stvarno pristojnemu Vrhovnemu sodišču RS.
[JEDRO]
Izpodbijani sklep, s katerim je bilo odločeno o predlogu za izločitev uradnih oseb, je bil izdan v postopku v zadevi presoje kršitve določb ZPOmK-1, ki ga vodi Javna agencija za RS za varstvo konkurence. Čeprav gre pri izpodbijanem sklepu za vprašanje v zvezi z vodenjem postopka, gre še vedno za odločanje znotraj postopka po določbah ZPOmK-1. Zoper takšno odločitev pa je sodno varstvo zagotovljeno pred Vrhovnim sodiščem RS.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je v postopku, ki ga zoper njo vodi Javna agencija RS za varstvo konkurence (Agencija), v zadevi presoje kršitve 9. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) in 102. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU) zahtevala izločitev štirih navedenih uradnih oseb.
O tej zahtevi je (ob upoštevanju določbe petega odstavka 38. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP) s sklepom odločilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (ministrstvo) in sicer tako, da je pod 1. točko izreka zahtevo tožeče stranke za izločitev navedenih štirih uradnih oseb iz vodenja postopka v upravni zadevi, ki jo Agencija vodi pod opr. št. 306-35/2005, zavrnilo; pod 2. točko izreka je zahtevo tožeče stranke za izločitev štirih navedenih uradnih oseb iz postopka odločanja v prej navedeni upravni zadevi zavrglo in pod 3. točko izreka odločilo, da posebni stroški v postopku niso nastali.
Skladno s pravnim poukom, navedenem v sklepu, je tožeča stranka zoper navedeni sklep začela postopek sodnega varstva s tožbo pri Upravnem sodišču RS. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu s sodbo spremeni tako, da se njeni zahtevi za izločitev ugodi oziroma podrejeno, da se sklep v izpodbijanem delu odpravi in zadeva vrne v nov postopek.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
Upravno sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno iz naslednjih razlogov :
Predmet spora v obravnavanem primeru je zgoraj navedeni sklep ministrstva glede izločitve uradnih oseb. Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku v zadevi presoje kršitve določb ZPOmK-1, ki ga vodi Agencija. Čeprav gre pri izpodbijanem sklepu za vprašanje v zvezi z vodenjem postopka, gre še vedno za odločanje znotraj postopka po določbah ZPOmK-1. Zoper takšno odločitev pa je sodno varstvo zagotovljeno pred Vrhovnim sodiščem RS. Pristojnost Vrhovnega sodišča RS ima podlago v določbah 55. in 56. člena ZPOmK-1. Po določbi prvega odstavka 55. člena navedenega zakona je zoper odločbe Agencije dopustno začeti postopke sodnega varstva (v konkretnem primeru je, ob upoštevanju določbe petega odstavka 38. člena ZUP, izpodbijani sklep izdalo ministrstvo), po določbi 56. člena ZPOmK-1 pa v postopku sodnega varstva odloča Vrhovno sodišče RS.
Glede na navedeno Upravno sodišče RS ugotavlja, da v tej zadevi ni stvarno pristojno, zato je na podlagi 19. člena in prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločilo tako, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi v odločanje stvarno pristojnemu Vrhovnemu sodišču RS.