Administrative court dismisses free legal aid denial due to lack of required reasoning under ZUP Art. 214.1.

Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 253/2013 z dne 15. 7. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

[JEDRO]

Organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi izpodbijane odločbe le povzema določbo 24. člena ZBPP brez navedbe okoliščin, ki so pripeljale do zaključka, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. V odločbi ne navaja nobenih dejstev v zvezi s konkretnim dejanskim stanjem, ki predstavlja dejansko podlago izpodbijane odločitve. Zato presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna ali ne, ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. VI Ps 3026/2011, ker se ne strinja z zavrnitvijo zahtevka na razvrstitev v prvo kategorijo invalidnosti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ za brezplačno pravno pomoč meni, da tožnik z vložitvijo pritožbe nima verjetnih izgledov za uspeh, da je pričakovanje oziroma zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zato je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrnil (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP v zvezi z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP).

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč napačna, saj tožnik želi vložiti pritožbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Tožnik je predložil številne dokazne listine in izjave prič, ki potrjujejo, da je upravičen do prve kategorije invalidnosti, zato je po njegovem mnenju podana verjetnost za uspeh v predmetni zadevi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila v socialnem sporu predložena medicinska dokumentacija oziroma izvidi, za katere je sodišče v sodbi zapisalo, da ni razvidno, da so bili specialisti sploh seznanjeni z delovnimi nalogami tožnika, z delovno dokumentacijo pa tudi niso razpolagali, vendar pa prosilec kot tožnik na podano izvedensko mnenje, ni imel pripomb. Iz sodbe ne izhaja, da bi predlagal opravo izvedenskega dela po drugem izvedenskem organu oziroma izvedencu, zato je po mnenju organa za brezplačno pravno pomoč upravičeno pričakovati, da tožnik s pritožbo ne bo uspel izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja in na tej osnovi uporabljenega materialnega prava ali uveljaviti bistvenih kršitev določb postopka. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Kolikor ZBPP ne določa drugače, postopa organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zato mora odločba, s katero je odločeno v zadevi, vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj je v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. To pa pomeni, da mora poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke (prvi odstavek 214. člena ZUP).

Organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi izpodbijane odločbe le povzema določbo 24. člena ZBPP brez navedbe okoliščin, ki so pripeljale do zaključka, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. V odločbi ne navaja nobenih dejstev v zvezi s konkretnim dejanskim stanjem, ki predstavlja dejansko podlago izpodbijane odločitve. Zato presoja sodišča ali je takšna odločitev pravilna ali ne, ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti. Tožeča stranka s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti izpodbijanega akta ne more odpraviti. S tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in ponovno odločiti v zadevi z aktom, ki bo imel vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev in jih določa 214. člen ZUP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).