Appeal allowed: foreign notarization of land registry document valid for deletion, not transfer, under EU freedom of services.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli izbris hipoteke.

[JEDRO]

Prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da veljajo posebni pogoji iz 37. in 38. člena ZZK-1 le pri zemljiškoknjižnih dovolilih, s katerimi se dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, medtem, ko gre v obravnavanem primeru le za izbris izvedene pravice. V takšnih okoliščinah je stališče, da lahko podpis overi le slovenski notar v nasprotju z 56. členom PDEU, saj omejitve svobode opravljenja storitev ni mogoče opravičiti iz razlogov javnega reda.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil ugovor predlagatelja in potrdil sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, ki ni dovolila izbrisa izvedene pravice pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine parc. št. 326/4 k.o. P. Razlog za zavrnitev izbrisa izvedene pravice je bil v tem, da listina, ki je bila podlaga za izbris (delno izbrisno dovoljenje z dne 4.11.2011) ni overjena pri notarju v Republiki Sloveniji, saj je bila overitev opravljena v tujini, v Avstriji.

Zoper sklep o zavrnitvi vpisa se je predlagatelj pritožil po notarki A.Č., ki se z odločitvijo prvostopenjskega sodišča ne strinja in meni, da ni pravilna. Pritožuje se iz istih razlogov, kot jih je navedel v ugovoru. Poleg razlogov, navedenih v ugovoru pa pritožnik opozarja še na dejstvo, da je med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, na podlagi nasledstva določenih jugoslovansko-avstrijskih pogodb, še vedno v veljavi bilateralna pogodba o medsebojnem pravnem prometu iz leta 1954. Na podlagi 41. člena Pogodbe med Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu tako listine, ki jih je izdalo sodišče, državni organ ali notar v eni državi pogodbenici, ni treba overjati za njihovo uporaba pred sodišči ali državnimi organi v drugi državi pogodbenici. Predmetna listina, ki je torej overjena pri avstrijskem notarju z overitveno klavzulo v slovenskem jeziku, je torej za potrebe izbrisane izvedene pravice v EZK veljavna in je v upoštevanju pravkar navedenega ni potrebno posebej overjati po notarju v R Sloveniji. Naslovno sodišče tako v konkretnem primeru ni ugotavljalo pravega dejanskega stanja, posledično pa je uporabilo napačno materialno pravo in s tem kršilo postopek. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, ugodi pritožbi in dovoli vpis po predlogu ter predlagatelju povrne vse stroške ugovora in stroške pritožbe, vključno s sodbenimi taksami. Priglaša stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Stališče prvostopenjskega sodišča, da izbris izvedene pravice v tej zadevi ni dovoljen samo zato, ker je podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overil notar v Avstriji, ni pravilno. 64. člen Zakona o notariatu res določa, da sme podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overi samo notar. Pri razlagi določbe je treba upoštevati, da bi lahko sodišče, ki omejuje možnost overitve listin samo na slovenske notarje, nedopustno omejevalo svobodo opravljanja storitev v Evropski uniji (v nadaljevanju:

EU). Pravica do svobode opravljanja storitev je opredeljena v 56. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU), ki določa, da so za državljane držav članic prepovedane omejitve svobode opravljanja storitev v uniji. Osebe, ki imajo sedež v eni od držav članic, lahko prosto opravljajo storitve po celotnem ozemlju EU. Poenostavljeno povedano to pomeni, da v EU niso dovoljene (so prepovedane) omejitve na izvoz storitev in kjerkoli je to mogoče, ni dopustno prepovedati opravljanje storitev zasebnikom (tudi notarjem) iz drugih držav članic EU.

Po slovenskem pravnem redu je overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu po notarju predpisana iz več razlogov. Notar kot oseba, ki opravlja javno službo, mora pred overitvijo preveriti identiteto osebe, katere podpis overja, poleg tega pa mora preveriti tudi obstoj posebnih pogojev za dopustnost prenosa lastninske pravice iz 33. do 38. člena Zakona o zemljiški knjigi. Gre za pogoje, ki so prisilne narave in tvorijo javni red Republike Slovenije, zato jih tuji notarji niso sposobni preverjati. Prvostopenjsko sodišče pa je spregledalo, da veljajo posebni pogoji iz 37. in 38.

člena ZZK-1 le pri zemljiškoknjižnih dovolilih, s katerimi se dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, medtem, ko gre v obravnavanem primeru le za izbris izvedene pravice. V drugem odstavku 33. člena ZZK-1 je določeno, da kadar je v zakonu določeno, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena določena listina, overitev podpisa ni dovoljena, če ta listina ni priložena. Ker pa v konkretni zadevi nobene dodatne listine niso zahtevane, je bila overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu dovoljena, overitev pa je opravil avstrijski notar, kot je to razvidno iz hrbtne strani izbrisnega dovoljenja.

V takšnih okoliščinah je po presoji pritožbenega sodišča stališče, da lahko podpis overi le slovenski notar v nasprotju z 56. členom PDEU, saj omejitve svobode opravljenja storitev ni mogoče opravičiti iz razlogov javnega reda.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi četrtega odstavka 161. člena ZZK-1 spremenilo tako, da je dovolilo izbris izvedene pravice.

Udeleženci zemljiškoknjižnega postopka sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP), zato velja to tudi za pritožnika.