Appeal dismissed; land registry court decides only on formal grounds, not substantive contract validity.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti, 124. člen ZZK-1). Zato je s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba) mogoče uveljavljati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče tako ne preizkuša veljavnosti zavezovalnega posla, niti zemljiškoknjižnega dovolila.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor M.P. zavrglo, ugovor nasprotnega udeleženca K. d.o.o., pa zavrnilo.

Zoper sklep sta se pritožila nasprotni udeleženec ter M.P., ter vlogo naslovila kot prijavo udeleženca v postopek in pritožbo. Predlagata da se pritožbi ugodi in predlog zavrže oz. odloči, da vpis ni dovoljen. M.P. meni, da je že v ugovoru glede na navedena dejstva in dokaze izkazal, da bi utegnil biti njegov pravni interes prizadet. Formalna priglasitev udeležbe ni potrebna. Je družbenik s 50% deležem, vložil je tožbo, s katero izpodbija pravni posel, ki je podlaga vpisu hipoteke, in se bo odločalo tudi o izstopu drugega udeleženca iz družbe. Sodišče prve stopnje bi moralo odločiti ali je vlagatelj izkazal pravni interes, in če bi temu pritrdilo, bi mu moralo dati položaj materialnega udeleženca iz 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1. Izpodbijani vpis drastično manjša bilančno vrednost poslovnega deleža, pravni interes je udeleženec izkazal. Razveljavitev pogodbe, ki je podlaga za vpis, je zahtevana zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti R.P. za sklenitev pogodbe, kot je bilo navedeno že v ugovoru, pogodba presega okvir registrirane dejavnosti, tudi ni bilo ustreznega predhodnega sklepa skupščine. Veljavnost zavezovalnega posla in zemljiškoknjižnega dovolila je negotova, postopek vknjižbe maksimalne hipoteke naj se odloži do izdaje pravnomočne sodne odločbe glede veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.

Pritožba ni utemeljena.

Glede odločitve o zavrženju ugovora:

Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je udeleženec postopka tudi druga oseba (poleg navedenih v 1. do 3. točki te določbe), katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Odločilno torej res ne more biti zgolj to, ali je nekdo z vlogo formalno prijavil svojo udeležbo, v kateri se sklicuje na prizadetost interesa, kot pravilno izpostavi pritožnik, seveda pa mora to tudi izkazati. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je v ugovornem postopku najprej presojalo, ali je M.P. izkazal, da utegne biti s spornim vpisom prizadet njegov interes (zato je ponovna prijava udeležbe ob vložitvi pritožbe brezpredmetna). Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje za zavrženje ugovora, s svojimi navedbami v ugovoru pritožnik prizadetosti pravnega interesa ni izkazal, pravzaprav tega, da bi bil z vpisom njegov interes prizadet, ni niti trdil, podal je le navedbo, da je družbenik, kar je sodišče prve stopnje pravno pravilno presodilo. Širitev pritožbenih navedb v tej smeri (npr. delež 50% v družbi,...) pa v pritožbenem postopku načeloma ni dovoljena (160. člen ZZK-1), pritožnik je imel možnost te trditve podati že v ugovoru, pa jih ni. Pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni.

Glede odločitve o zavrnitvi ugovora:

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti, 124. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1). Zato je s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba) mogoče uveljavljati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče tako ne preizkuša veljavnosti zavezovalnega posla, niti zemljiškoknjižnega dovolila ter je neutemeljen pritožbeni predlog, da se „odloži“ odločanje o vpisu do zaključka pravdne zadeve.

Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče, ki tudi kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni zasledilo (350. člen Zakona o pravdnem postopku, katerega določbe se smiselno uporabljajo v tem zemljiškoknjižnem postopku - drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku) zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).