Appeal granted; land registry court voided mortgage registration due to missing enforcement order and invalid tax penalty basis.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Odločitev prvostopenjskega sodišča je napačna, ker šteje kot podlago za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v delu, kolikor se nanaša na denarno kazen 400.000,00 sit, sklep sodišča z dne 17.11.2003, s katerim je bila dovoljena proti dolžniku prisilna izterjava denarne kazni, izrečene na podlagi 33. člena ZIZ. Gre za denarno kazen, ki se izterja po uradni dolžnosti v korist proračuna, zaradi česar zemljiškoknjižno sodišče ni imelo podlage za vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe tudi za znesek 1.669,17 EUR oziroma 400.000,00 SIT v korist upnika iz izvršilnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je izdalo dne 20.5.2011 sklep, s katerim je pri osmih parcelah v k.o. C. (132/6, 119/6, 119/3, 119/7, 302/0, 119/2, 119/1 in 1240/0), ki so last V.J., dovolilo vknjižbo hipoteke za denarno terjatev 27.758,94 EUR (6.652.151,30 SIT) in za znesek denarne kazni 1.669,17 EUR (prej 400.000,00 SIT), oboje v korist S. d.d.. Hkrati je opravilo tudi zaznambo izvršbe sklepa, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru pod opr. št. In 1.

Proti sklepu je V.J. vložil ugovor, ki ga je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila s sklicevanjem na načelo formalnosti postopka, ki zemljiškoknjižnemu sodišču ne dovoljuje presojati pravilnosti odločbe izvršilnega sodišča, temveč mora ugotavlja le, ali so izpolnjene formalne predpostavke za vpis.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik iz izvršilnega postopka – V.J. V pritožbi navaja, da je sodišče postopek izvršbe že prekinilo ter da je pristopil k plačevanju glavnice S. d.d. Prišlo je do nepravilno vzpostavljene hipoteke na vseh parcelah, zaradi česar je oviran pri plačevanju dolga, saj ne more dobiti niti državne niti evropske subvencije za kmečki turizem. Banka odlaša pri sklenitvi novega dogovora o plačilu. Po krivici je „v zaporu“ na ta način, zaradi tega je tudi zbolel na srcu, pričakuje, da bo z delom nadaljeval sin in zahteva, da se hipoteka izbriše. Zaradi plačila dolga je pričel prodajati druga svoja zemljišča, a so še vpisana na pokojnega očeta. Dolg namerava plačati tudi iz dejavnosti, na katero se pripravlja.

Pritožba je utemeljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Pritožbene trditve same po sebi niso utemeljene, saj je pritožnika že prvostopenjsko sodišče pravilno poučilo, da gre v obravnavani zadevi za vpis po uradni dolžnosti na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, v takih primerih, pa je naloga zemljiškoknjižnega sodišča zgolj izvedbena, kar pomeni, da se ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe izvršilnega sodišča, temveč preizkuša zgolj obstoj pogojev iz drugega odstavka 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Po 86. členu ZZK-1 namreč zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, že na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi, hkrati pa na podlagi 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.

Vendar pa je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljaviti iz drugih razlogov. V spisu (niti elektronskem niti ročno vodenem, ki je bil predložen pritožbenemu sodišču) ni izvršilnega sklepa, ki naj bi bil podlaga zaznambi, čeprav je ta sklep predstavljal obvezno prilogo k obvestilu izvršilnega sodišča tudi pred novelo ZZK-1C (prvi odstavek 86. člena ZZK-1 pred novelo C). V elektronskem spisu se sicer nahaja skenirani dokument „predlog za izvršbo“, ni pa sklepa, poleg tega pa nosi oznako Dn 1, medtem ko iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da se obravnavana zadeva nanaša na plombo Dn 2.

Odločitev prvostopenjskega sodišča pa je napačna tudi zato, ker šteje kot podlago za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v delu, kolikor se nanaša na denarno kazen 400.000,00 sit, sklep Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 17.11.2003, s katerim je bila dovoljena proti dolžniku prisilna izterjava denarne kazni, izrečene na podlagi 33. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Gre za denarno kazen, ki se izterja po uradni dolžnosti v korist proračuna, zaradi česar zemljiškoknjižno sodišče ni imelo podlage za vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe tudi za znesek 1.669,17 EUR oziroma 400.000,00 SIT v korist S. d.d.

Iz obeh navedenih razlogov je pritožbeno sodišče prvostopenjska sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje. Ker gre za vpis po uradni dolžnosti, bo potrebno najprej nastaviti pravilno obvestilo, ki bo imelo podlago v ustreznih odločbah sodišča, v nasprotnem primeru pa vpis ne bo dovoljen.