Appeal dismissed; ownership registration on land parcel invalid when contracts only reference a prefabricated garage.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal, upholding the first-instance court's refusal to register ownership rights on a specific land parcel. The applicant argued that the establishment of the land register entry was valid because no objection was filed by the municipality, citing the relevant procedural rule. However, the court ruled that the underlying contracts and inheritance deed explicitly described the subject matter as a prefabricated garage, not the land parcel itself. Consequently, the court determined that the legal basis for registering ownership on the land was absent because the documents did not identify the land as the transaction's subject.
Legislator headnote
AI generatedZakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 1. odst. 341. člen; 2. odst. 161. člen: Registration of ownership rights on a specific land parcel is invalid if the underlying legal documents identify the subject matter solely as a movable structure or garage, failing to establish the land as the intended object of the transaction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Na podlagi pogodbe in sklepa o dedovanju, predmet katerih ni bila parcela, ampak le montažna garaža, ni mogoče zahtevati vknjižbe lastninske pravice na parceli.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru občine zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 22.1.2013 Dn št. 1 in sklep spremenilo tako, da je odločilo, da predlagani vpis ni dovoljen. Odločitev je utemeljilo s tem, da v nobeni od listin, na podlagi katerih je bil vpis predlagan, ni bil naveden identifikacijski znak nepremičnine, na katero se je predlog nanašal, temveč je bilo v njih navedeno zgolj, da je predmet pogodb garaža.
Proti taki odločitvi se pritožuje predlagateljica po pooblaščenki. V pritožbi povzema, da je sodišče najprej vodilo postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – prodajne pogodbe iz leta 1961 in kupne pogodbe z dne 2.12.1961 ter hkrati upoštevalo še sklep o dedovanju opr.št. D 1 in nadaljnjo kupoprodajno pogodbo, na podlagi česar je nato dovolilo vknjižbo lastninske pravice pri parceli št. 124/53 k.o. G. Odločitev o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine ima podlago v 1. točki prvega odstavka 341. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), po kateri sodišče dovoli vzpostavitev listine, če v postopku njene vzpostavitve ni vložen ugovor. V konkretnem primeru MOL ni vložil ugovora, zato je sodišče na podlagi vzpostavljenih listin pravilno dovolilo vknjižbo. Občina po mnenju pritožbe v tej fazi postopka ne more več ugovarjati, da listina, katere vzpostavitev je bila zahtevana, ni bila izstavljena.
Pritožba ni utemeljena.
Drži, da v tej fazi postopka ni mogoče več vložiti ugovora, da listina, katere vzpostavitev je bila zahtevana, ni bila izstavljena, saj občina po enem mesecu od objave oklica o začetku postopka ugovora ni vložila. Vendar pa pritožba spregleda, da temelji izpodbijani sklep na ugotovitvi, da v nobeni od predloženih listin (torej tudi ne v tisti, ki je bila s sklepom prvostopenjskega sodišča vzpostavljena) kot predmet pogodbe ni navedena nepremičnina, pri kateri je bil vpis predlagan. V kupni pogodbi, z dne 2.12.1961 se je namreč prodajalec G. obvezal kupcu F.P. dobaviti tipsko garažo G1, predmet sklepa o dedovanju po pokojnem F.P. je bila „garaža na P. ulici, katero je zapustnik pridobil s kupno pogodbo z dne 2.12.1961 od DOG“, s tretjo pogodbo pa je B.P. prodal predlagateljema tega postopka A.L. in J.P. „garažo na P. ulici, ki stoji pred blokom“. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče predmet pogodb in sklepa o dedovanju ni bila parcela št. 124/53 k.o. G., temveč le (montažna) garaža. Zato je tudi pravilno zaključilo, da iz listin, na podlagi katerih je bil z zemljiškoknjižnim predlogom zahtevan vpisan, utemeljenost predloga ne izhaja.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).