Appeal allowed: bankruptcy start does not block title registration if notarized before bankruptcy. Verdict: allowed
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance decision which had rejected a land registry request filed after the commencement of bankruptcy proceedings. The applicant argued that Section 94(3)(3) of the Land Register Act permits registration of ownership rights based on a private deed if the seller's signature was notarized before the bankruptcy began. The court agreed, noting the notarization occurred in 2004 while the bankruptcy started in 2011, and remanded the case for a new decision.
Legislator headnote
AI generatedSection 94(3)(3) of the Land Register Act; Section 161(2)(5) of the Land Register Act: The commencement of bankruptcy proceedings is not an obstacle to the registration of ownership rights based on a private deed containing a land registry permit if the seller's signature was notarized prior to the commencement of the bankruptcy proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje.
[JEDRO]
V obravnavani zadevi je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po dnevu začetka stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom, vendar pa pritožba utemeljeno opozarja na določbo 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, ki določa, da začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbe drugih pravic (torej tudi lastninske pravice), na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, če je bil podpis na dovolilu overjen pred dnem začetka stečajnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim slednja ni dovolila predlagane vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja. Iz razlogov sklepa izhaja, da je predlagatelj vložil zemljiškoknjižni predlog po začetku stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom, vpis lastninske pravice pa je bil predlagan na podlagi listine iz 1. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), zato vpisa ni moglo dovoliti in se z ostalimi ugovornimi navedbami ni ukvarjalo.
Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu - notarju in v pritožbi najprej opozarja, da se sodišče v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo z ugovornimi razlogi glede identitete nepremičnine, pač pa z dejstvom stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom. Opozarja na določilo 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, ki določa, da začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbe drugih pravic (torej tudi lastninske pravice), če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred dnem začetka stečajnega postopka. V konkretnem primeru je bil overjen podpis prodajalca na kupoprodajni pogodbi z dne 16.7.2004 (ki vsebuje tudi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo) pri notarju pod št. OV 1 dne 2.12.2004, torej pred uvedbo stečaja, ki je bil nad zemljiškoknjižnim lastnikom s sklepom St 1 uveden 7.11.2011.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da je bil zemljiškoknjižni predlog v obravnavani zadevi vložen po dnevu začetka stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom. Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja na določbo 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, ki določa, da začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbe drugih pravic (torej tudi lastninske pravice), na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, če je bil podpis na dovolilu overjen pred dnem začetka stečajnega postopka. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila kupoprodajna pogodba (z vsebovanim zemljiškoknjižnim dovolilom), ki je podlaga predlaganemu vpisu, sklenjena dne 16.7.2004, podpis prodajalca pa je bil pri notarju overjen 2.12.2004, torej pred začetkom stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom (dne 7.11.2011), kar glede na citirano določbo ZZK-1 pomeni, da stečajni postopek ni ovira za predlagani vpis lastninske pravice.
Ker pa se sodišče prve stopnje zaradi zmotnega stališča ni ukvarjalo z ugovornimi navedbami predlagatelja, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v katerem naj ob upoštevanju zgoraj obrazloženega ponovno odloči o ugovoru predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice.