Opposite execution allowed after original enforcement halted due to revocation of enforceability clause.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V zadevi In 1 je M. s.p.a. predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe. Med postopkom je S. dosegel razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na tej sodbi, kar pomeni, da pogoji za dovolitev izvršbe niso bili več izpolnjeni in je izvršilno sodišče izvršbo ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. Povedano pomeni, da do takrat izvedeno poplačilo v znesku 11.410,17 EUR ni imelo več pravne podlage, izpolnjeni so bili pogoji za nasprotno izvršbo.

Izpodbijani sklep predstavlja šele izvršilni naslov, na podlagi katerega bo upnik lahko zahteval izvršbo na pristojnem sodišču. Ta izvršilni naslov pa se izda v postopku, v katerem je bilo izvedeno plačilo brez pravne podlage, torej v postopku, za katerega je pristojno slovensko sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru dovolilo nasprotno izvršbo za znesek 11.410,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.5.2012 dalje in odmerilo izvršilne stroške. Dolžnik je na podlagi sklepa In 1 prejel 11.410,17 EUR. Izvršba po tem sklepu pa je bila kasneje ustavljena, izvršilna dejanja pa razveljavljena (razveljavljen je bila klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti na sodbi, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba).

Zoper sklep se dolžnik pritožuje. Navaja, da je že v ugovoru zoper predlog za nasprotno izvršbo nasprotoval izdaji ugodilnega sklepa, ker predlogu ni bila priložena priloga, na katero se upnik sklicuje. Ker mu ni vročilo priloge, je kršilo načelo enakopravnost strank in pritožniku odvzelo možnost poštenega sojenja. Pooblaščenka namreč do danes ni prejela nobenega obvestila s strani dolžnika, da bi bil denar nakazan. Upnik pa v zvezi s tem ni predložil dokazov v zadostnem številu, s čimer je bilo prav tako upniku odvzeto pošteno sojenje. Poleg tega se sodišče ni opredelilo do trditev dolžnika, da mu upnik dolguje po sodbi, ki do danes ni bila razveljavljena, 497.000 EUR, kar kaže na to, da dolžnik ni bil neupravičeno obogaten. Sodišče tudi ničesar ni reklo o tem, da je dolžnik tuja pravna oseba in da zato slovensko sodišče ni pristojno.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi In 1 je M. s.p.a. predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe. Med postopkom je S. dosegel razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na tej sodbi, kar pomeni, da pogoji za dovolitev izvršbe niso bili več izpolnjeni in je izvršilno sodišče izvršbo ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. Povedano pomeni, da do takrat izvedeno poplačilo v znesku 11.410,17 EUR ni imelo več pravne podlage, izpolnjeni so bili pogoji za nasprotno izvršbo, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Sodišče je v zvezi z navedbami dolžnika, da ni seznanjen s tem, da bi prejel kakršnokoli plačilo v zadevi in I 1, celo izvedlo narok, katerega pa se dolžnik ni udeležil, upnik pa je na tem nalogu predložil ustrezne bančne izpiske. O kršitvi pravice do poštenega sojenja zato ni mogoče govoriti.

Tudi če drži, da sodba, na podlagi katere se je izvajala prvotna izvršba, dejansko še ni bila razveljavljena, to ni v tem postopku relevantno dejstvo, do katerega bi se bilo treba sodišču prve stopnje opredeliti. Sodba postane izvršilni naslov, kadar je pravnomočna in izvršljiva. Ker v postopku In 1 s tako sodbo M. s.p.a. ne razpolaga več (kar priznava v odgovoru na predlog za nasprotno izvršbo), niso izpolnjeni pogoji za vodenje izvršbe. Če se bo naknadno izkazalo, da bo sodba postala pravnomočna, bo moral upnik po taki sodbi vložiti nov predlog za izvršbo.

Res se sodišče prve stopnje ni izrecno opredelilo do ugovora pristojnosti slovenskega sodišča, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Izpodbijani sklep predstavlja namreč šele izvršilni naslov, na podlagi katerega bo upnik lahko zahteval izvršbo na pristojnem sodišču. Ta izvršilni naslov pa se izda v postopku, v katerem je bilo izvedeno plačilo brez pravne podlage, torej v postopku, za katerega je pristojno slovensko sodišče.

Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).