Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep II Ip 385/2013 ECLI:SI:VSKP:2013:II.IP.385.2013 AI generated

Appeal allowed: Third party's unnotarized lease claim fails to prove ownership against seizure. Court remands case for new decision on delay grounds.

Case Number VSK sklep II Ip 385/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the creditor's appeal and revoked the first-instance order delaying execution based on a third party's claim. The third party relied on an unnotarized financial lease agreement to assert ownership over seized assets, arguing it should prevent immediate sale. The court ruled that such a lease does not transfer legal title to the lessee and, without notarization, cannot override the creditor's rights under the Obligations Act. Consequently, the third party failed to meet the statutory requirements for proving ownership, necessitating a remand to the lower court to evaluate potential damages under alternative provisions.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 73. odst. 1; OZ 520. odst. 2: A third party requesting a stay of execution must prove ownership via public documents or well-known facts; an unnotarized lease agreement does not confer legal title to the lessee and cannot satisfy these evidentiary requirements to block seizure.

Keywords

AI generated
execution stay third party rights lease ownership notarization requirement seized assets creditor protection remand for decision

Cited Legislation

AI generated
ZIZ 73. odst. 1
OZ 520. odst. 2
ZPP 365. odst. 3
ZIZ 15. člen
ZPP 165. odst. 3

Cited Case Law

AI generated
VSK II Ips 280/2002
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški upnika so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

[JEDRO]

Po določbi prvega odstavka 73. člena ZIZ sodišče odloži izvršbo na predlog tretjega, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. Ker je narava pogodbe o leasingu takšna, da ima na predmetu leasinga lastninsko pravico leasingodajalec (in je tako ves čas trajanja pogodbenega razmerja pravni lastnik predmeta leasinga), leasingojemalec pa ima le pravico do uporabe tega predmeta (in je t.i. ekonomski lastnik), pritožnik v obravnavanem primeru ne more uspeti, ob sklicevanju na drugi odstavek 520. člena OZ, z navedbo, da tretji niti verjetno ni izkazal obstoja svoje pravice na zarubljenih premičninah.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tretjega za odlog izvršbe in izvršbo s prodajo dolžnikovih premičnin, kot izhaja iz seznama zarubljene opreme, odložilo do odločitve o ugovoru tretjega.

Zoper sklep se pritožuje upnik po pooblaščencu in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog tretjega za odlog izvršbe oz. podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu tretjega za odlog izvršbe, brez da bi upniku dalo možnost izjaviti se o tem, hkrati pa je sklep brez obrazložitve. V obravnavanem primeru je tretji svojo pravico na predmetu rubeža opiral na neoverjeno pogodbo o finančnem leasingu št. 15094/08 z dne 6.6.2008. Zato niso podani pogoji po prvem odstavku 73. člena ZIZ in bi tretji moral izkazati, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Po mnenju pritožnika je ugovor in predlog za odlog izvršbe tretjega neutemeljen in nesklepčen, saj tretji svojo pravico materialnopravno zmotno utemeljuje na dejstvu, da naj bi bil na podlagi pogodbe o finančnem leasingu lastnik zarubljenih stvari. Skladno s sodbo Vrhovnega sodišča, II Ips 280/2002 z dne 12.2.2004, je v obravnavanem primeru za presojo učinkov pogodbe o finančnem leasingu potrebno uporabiti določbe OZ o prodaji s pridržkom lastninske pravice. Določba drugega odstavka 521. (pravilno: 520.) člena OZ določa, da pridržek lastninske pravice učinkuje nasproti kupčevim upnikom, le, če je bil podpis kupca na pogodbi notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali pred rubežem stvari. Iz omenjene leasing pogodbe pa jasno izhaja, da podpis dolžnika ni notarsko overjen, zato dogovor o pridržku lastninske pravice ne učinkuje proti upniku in tretji niti z verjetnostjo ni izkazal svoje pravice ter z izvršbo ne more utrpeti pravno priznane škode.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče odloži izvršbo na predlog tretjega, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da je tretji svojo pravico verjetno izkazal na podlagi Pogodbe o finančnem leasingu št. 15094/08 z dne 6.6.2008. Ker je narava pogodbe o leasingu takšna, da ima na predmetu leasinga lastninsko pravico leasingodajalec (in je tako ves čas trajanja pogodbenega razmerja pravni lastnik predmeta leasinga), leasingojemalec pa ima le pravico do uporabe tega predmeta (in je t.i. ekonomski lastnik), pritožnik v obravnavanem primeru ne more uspeti, ob sklicevanju na drugi odstavek 520. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), z navedbo, da tretji niti verjetno ni izkazal obstoja svoje pravice na zarubljenih premičninah.

Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da predložena (neoverjena) Pogodba o finančnem leasingu št. 15094/08 z dne 6.6.2008 (priloga C4) nima lastnosti, ki jih zahteva prvi odstavek 73. člena ZIZ; torej, da ne gre za pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, niti za zasebno listino, ki ima naravo javne listine.

Ker je stališče sodišča prve stopnje o tem, da je tretji izpolnil pogoj po prvem odstavku 73. člena ZIZ zmotno ter se zato ni ukvarjalo z ugotavljanjem pogojev po drugem odstavku istega člena, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče presoditi, ali so za predlagani odlog izvršbe izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 73. člena ZIZ.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.