Appeal allowed: Court reversed first instance for missing facts on whether promisor was sole proprietor or individual.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the creditor's appeal, vacating the first-instance judgment and remanding the case for a new proceeding. The lower court incorrectly assumed the debt was commercial and barred recovery after the sole proprietor's bankruptcy, failing to address the critical issue of the promisor's legal status. The court determined that documentary evidence proved the promisor was an individual, making the debt personal and enforceable despite the bankruptcy of the sole proprietorship.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o meničnih listinah (ZML): When a promisor signs a bill of exchange as an individual rather than a sole proprietor, the debt remains personal and enforceable against the individual even after the sole proprietorship undergoes bankruptcy proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
[JEDRO]
Narava terjatve je odvisna od tega, ali se je z menico zavezal dolžnik kot s.p., ali dolžnik kot fizična oseba.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo, ter predlog za izvršbo zavrnilo. Upnik je dolžan povrniti dolžniku ugovorne stroške v višini 1.414,52 EUR.
Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi zatrjuje, da je menico izdal dolžnik kot fizična oseba, kot občan in se je zavezal plačati menično vsoto. Gre za neposlovno terjatev dolžnika kot fizične osebe, na to terjatev stečaj nad samostojnim podjetnikom nima vpliva. Dolžnik je kot trasant odgovoren za menično vsoto. Dolžnik kot trasant ostaja glavni dolžnik. Utemeljenost takega stališča izhaja tako iz menice, kakor tudi iz menične izjave. Predlaga ugoditev pritožbi.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče je preuranjeno ocenilo, da gre pri menični terjatvi za poslovno terjatev in da zato po zaključku stečajnega postopka od dolžnika kot fizične osebe ni mogoče zahtevati plačila meničnega dolga.
Sodišče pa ni navedlo razlogov o ključnem vprašanju, kdo je bil izdajatelj menice, ali M. L. kot samostojni podjetnik, ali M. L. kot fizična oseba.
Odgovor na to ključno vprašanje je možno najti z vpogledom v menico pod ... in z vpogledom v menično izjavo pod ...; na obe listini pa se sklicuje upnik.
Iz menice izhaja, da je trasant M. L. kot fizična oseba. M. L. kot samostojni podjetnik pa je naveden kot akceptant – glede na mesto žiga, ki vsebuje firmo samostojnega podjetnika.
Tudi iz menične izjave pod ... izhaja, da je kot trasant naveden M. L. kot fizična oseba. M. L. kot samostojni podjetnik pa je naveden v rubriki kot akceptant.
Iz obeh listin izhaja, da se je menično zavezal M. L. kot fizična oseba in ne kot samostojni podjetnik.
Pri tem je treba upoštevati, da je menična obveznost abstraktna in neodvisna od osnovnega pravnega razmerja, saj je pomembno samo to, ali je menica veljavna.
Tudi sam dolžnik je v ugovoru trdil, da se je kot fizična oseba zavezal plačati dolg, če dolga ne bi plačal M. L. G. s.p.
Položaj dolžnika, ki je izdal menico je podoben, kot če bi dolžnik podpisal poroštveno pogodbo, saj bi kot porok odgovarjal kljub temu, da je stečaj nad samostojnim podjetnikom končan (fizična oseba kot dolžnik: II Ips 669/2005 in II Ips 76/2006).
Stališče v izpodbijanem sklepu, da gre za poslovno terjatev, bi bilo pravilno, če bi menico resnično izdal dolžnik kot samostojni podjetnik, saj bi v tem primeru bilo treba tudi menični dolg obravnavati v stečaju.
V izpodbijanem sklepu ni razlogov o izdajatelju menice, zato sklepa ni bilo mogoče spremeniti in ugovor zavrniti.
Sodišče bo v novem postopku ocenilo in obrazložilo dejstva glede izdajatelja menice.
Pri reševanju ugovorov je treba upoštevati neenakopraven položaj upnika in dolžnika. Če je ugovoru ugodeno, in je predlog za izvršbo pravnomočno zavrnjen, upnik nima več pravnih sredstev; če pa je ugovor zavrnjen na osnovi spornih dejstev, pa lahko dolžnik vloži tožbo za nedopustnost izvršbe (čl. 59 ZIZ).
Glede na razveljavitev sklepa bo o pritožbenih stroških odločilo sodišče prve stopnje.