Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep Cp 825/2009 ECLI:SI:VSCE:2010:CP.825.2009 AI generated

Appeal allowed; first-instance judgment revoked for failure to issue default judgment due to unproven debt claim.

Case Number VSC sklep Cp 825/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal allowed the appeal and revoked the first-instance judgment, ordering a new trial on this specific issue. The lower court had issued a default judgment against the defendant based on a statement that allegedly proved a monetary debt obligation. The appellate court found the plaintiff's claim unproven because the original statement only required payment in kind (transfer of a basement) rather than cash, and the plaintiff failed to explain why the agreed-upon obligation should be transformed into a monetary claim.

Legislator headnote

AI generated

čl. 318 Zakona o pravdnem postopku; Če navedbe v tožbi nasprotujejo predlaganemu dokazu in dejstva v tožbi niso skladna z dokazom, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Keywords

AI generated
default judgment unproven claim payment in kind monetary obligation ZPP 1998 appeal allowed new trial

Cited Legislation

AI generated
čl. 318 Zakona o pravdnem postopku
Pravilna je pritožbena trditev, da niso bili podani pogoji za zamudno sodbo po čl. 318 Zakona o pravdnem postopku.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani tč. I razveljavi in se zadeva v tem delu vrne v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

[JEDRO]

Če navedbe v tožbi nasprotujejo predlaganemu dokazu, ko je listina glede obstoja obveznosti netočno povzeta, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

V izpodbijanem delu sodbe je sodišče toženo stranko obvezalo k plačilu 8.345,85 EUR.

Proti takšni sodbi se je pritožila toženka D. M. iz vseh pritožbenih razlogov. Niso podani pogoji za zamudno sodbo. Tožbeni zahtevek je nesklepčen, saj so dejstva v tožbi v nasprotju z dokazi. Sodišče je oprlo sodbo na izjavo zapustnika z dne 3.7.2006, iz katere pa ne izhaja dolžnost plačila dolga v gotovini, ampak da se dolg poplača z izročitvijo podstrešja v last. Tožeča stranka bi lahko zahtevala le izstavitev zemljiškoknjižne listine za prenos lastninske pravice. Tožeča stranka v tožbi ni pojasnila, zakaj sedaj zahteva izpolnitev denarne obveznosti in ne prenos lastninske pravice, kot je bilo dogovorjeno. Obe toženi stranki sta enotni sospornici in bi sodišče moralo izvesti dokaz z izvedencem o tem, da je izjava ponarejena.

Pritožba je utemeljena.

Pravilna je pritožbena trditev, da niso bili podani pogoji za zamudno sodbo po čl. 318 Zakona o pravdnem postopku.

Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožba nesklepčna, saj utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev v tožbi; predvsem pa so dejstva v tožbi v nasprotju s predlaganim ključnim dokazom, to je z izjavo v prilogah pod ...

Že tožbene navedbe so nepopolne in netočne, saj v tožbi sploh ni precizno citirana izjava z dne 3.7.2006.

Iz izjave namreč ne izhaja, da se je pokojni M. P. zavezal plačati 2,000.000,00 SIT za izvedeno adaptacijo, ampak izhaja obveznost dolg poravnati tako, da bo izročil v last in posest celotno podstrešje nad stanovanjem N. o. ...

Tožeča stranka v tožbi ni obrazložila, zakaj naj bi se dogovorjeno plačilo dolga v naravi (izročitev dela nepremičnine) transformirala v denarno terjatev.

Sodišče je mimo navedb v tožbi in mimo predložene izjave ugotavljalo neupravičeno obogatitev. Točna je pritožbena trditev, da lahko tožeča stranka zaenkrat zahteva izpolnitev obveznosti, kot je bila dogovorjena, to je v naravi.

Do neupravičene obogatitve bi prišlo šele v primeru, če ne bi bilo možno izpolniti dogovorjene obveznosti, saj bi šele v tem primeru oživela denarna terjatev. O nemožnosti izpolnitve prvotne obveznosti pa tožeča stranka ne navaja nobenih dejstev, sodišče pa ne sme odločati preko trditev v tožbi.

Glede na to, da je tožba nesklepčna (iz tožbe in dokazov ne izhaja dolžnost plačila v gotovini), mora prvostopno sodišče najprej pozvati tožečo stranko k odpravi nesklepčnosti tožbe, kot je to predpisano v III. odst. 318. čl. ZPP, sicer pa bo treba tožbeni zahtevek zavrniti.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.