Appeal court allows partial appeal against dismissal of traffic offense appeal due to procedural defects.

Pritožbi storilca M. O. zoper sklep Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. EPVD-23/2009 z dne 6. 10. 2009, se ugodi in se izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da se pritožba storilca ne zavrže.

Pritožba storilca M. O. zoper sklep Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. EPVD-23/2009 z dne 30. 6. 2009, se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso.

[JEDRO]

Vsaka pomanjkljivost glede sestavin pritožbe ni razlog za pozivanje pritožnika na odpravo nepopolnosti. Če pritožnik v pritožbi za svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča ne navaja nobenih konkretnih razlogov, pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano odločitev v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. čl. ZP-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je 30. 6. 2009 izdalo sklep, s katerim je storilcu M. O. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 20. 2. 2008, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo v plačilo sodno takso. Zoper sklep z dne 30. 6. 2009 je storilec vložil pravočasno pritožbo, ki pa jo je prvostopenjsko sodišče ocenilo kot nepopolno in storilca pozvalo, da v 8. dneh po prejemu zahteve za dopolnitev nepopolne pritožbe svojo pritožbo dopolni oziroma obrazloži, ker jo bo sicer sodišče zavrglo. Ker storilec svoje pritožbe v določenem roku ni dopolnil, jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6.10.2009 zavrglo kot nepopolno.

V pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 6. 10. 2009 storilec navaja, da je v pritožbi vloženi dne 3. 8. 2009 jasno prosil za prestavitev datuma za vložitev pritožbe zaradi časa dopustov, da so nepravilne ugotovitve, da mu je 16. 9. 2009 bila vročena zahteva za dopolnitev pritožbe z dne 3. 8. 2009, saj ga v navedenem času ni bilo doma, ter da mu je zahteva bila poslana neopravičeno, saj je bila pritožba vložena dne 3. 8. 2009 v celoti obrazložena in zato neutemeljeno zavržena. V pritožbi zoper dne 30. 6. 2009 izdan sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pa storilec navaja, da podaja pritožbo zoper sklep EPVD 23/2009 in da prosi za ponovni datum pritožbenega roka, saj zaradi časa dopusta ne more oddati strokovno pravne pritožbe.

Pritožba zoper sklep z dne 6. 10. 2009 je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 30. 6. 2009 pa ni utemeljena.

K tč. I izreka:

V 153. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je sicer res določeno, da mora pritožba obsegati navedbo sodbe oz. sklepa, zoper katero je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog naj se izpodbijana odločitev spremeni ali razveljavi ter podpis pritožnika, vendar pa vsaka pomanjkljivost glede sestavin pritožbe ni razlog za pozivanje pritožnika na odpravo nepopolnosti po 76. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 67. čl. ZP-1. Kdaj je vloga v tolikšni meri nerazumljiva in nepopolna, da se je ne more obravnavati, je namreč dejansko vprašanje, ki se presoja na podlagi konkretnih okoliščin primera. V obravnavani zadevi iz zgoraj povzete vloge storilca, ki jo je storilec podpisal in vložil 3. 8. 2009, izhaja, da se storilec pritožuje zoper sklep EPVD 23/2009, vendar za svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča ne navaja nobenih konkretnih razlogov. V takšnem primeru pritožbeno sodišče še vedno lahko preizkusi izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča, vendar ne v okviru pritožbenih navedb, temveč v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. čl. ZP-1. Glede na navedeno je mogoče pritrditi storilčevim pritožbenim navedbam zoper sklep z dne 6. 10. 2009, da mu je bila zahteva za dopolnitev pritožbe neupravičeno poslana. Ker je storilčeva pritožba zoper sklep z dne 30. 6. 2009 bila sposobna za pritožbeno obravnavanje, je prvostopenjsko sodišče storilca neutemeljeno pozivalo k njeni dopolnitvi in jo zaradi neopravljene dopolnitve neutemeljeno zavrglo, kot utemeljeno trdi tudi storilec v pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 6. 10. 2009.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi zoper sklep z dne 6. 10. 2009 na podlagi VII. odst. 163. čl. ZP-1 ugodilo in izpodbijani sklep z dne 6. 10. 2009 spremenilo tako, da se pritožba storilca zoper sklep z dne 30. 6. 2009 ne zavrže.

K tč. II izreka:

V posledici sprejete odločitve pod 1. točko izreka je pritožbeno sodišče v nadaljevanju obravnavalo pritožbo storilca, ki jo je vložil 3. 8. 2009 zoper sklep z dne 30. 6. 2009, ter glede na zgoraj navedeno opravilo le uradni preizkus navedenega sklepa. Pri tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da iz pritožbeno neizpodbijanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je storilcu s štirimi plačilnimi nalogi in dvema sodbama o prekršku, ki so postali pravnomočni od 14. 9. 2006 do 1. 4. 2009, bilo izrečenih skupno 21 kazenskih točk, za prekrške storjene z motornimi vozili B kategorije. Ob takšnih ugotovitvah, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija in je zato pritožbeno sodišče nanje vezano, pa je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj III. odst. 22. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) določa, da vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Ker je glede na podatke v spisu storilec prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk, storil 18. 3. 2006, bi mu moralo sodišče prve stopnje izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije, ki so bile vpisane vanj na dan 18. 3. 2006 in ne na dan 20. 2. 2008, kot je (pomotoma) navedlo prvostopenjsko sodišče v izreku izpodbijanega sklepa z dne 30. 6. 2009, vendar glede na dejstvo, da je storilec imel v vozniškem dovoljenju od 14. 2. 2003 vseskozi vpisane iste kategorije motornih vozil, navedena pomota prvostopenjskega sodišča na zakonitost izpodbijanega sklepa ni vplivala. Pritožbene prošnje za podaljšanje pritožbenega roka so neupoštevne, sodišče pa jim ne more ugoditi, saj je pritožbeni rok določen z zakonom (čl. 202a/II ZP-1) in zato nepodaljšljiv.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s III. odst. 163. čl. ZP-1 storilčevo pritožbo zoper sklep z dne 30. 6. 2009 kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Ker storilec s pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 30. 6. 2009 ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati sodno takso, ki jo bo s posebnim plačilnim nalogom odmerilo prvostopenjsko sodišče (III. odst. 34. čl. Zakona o sodnih taksah – ZST-1).