Court allows appeal against enforcement order, ruling personal guarantee on promissory note overrides bankruptcy status.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani tč. 2, 3 in 4 izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Podlaga pravnomočno dovoljeni izvršbi je menica, na podlagi katere se je dolžnica zavezala kot porok. Čez sredino lica menice se je namreč podpisala, zato lahko menični upnik zahteva poplačilo neposredno od nje kot meničnega poroka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog dolžnice za razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti zavrne (tč. 1 izreka). Prav tako je sklenilo, da se ugovoru dolžnice po izteku roka ugodi in se izvršilni postopek ustavi, ter da se izvršilni postopek odloži do pravnomočne odločitve o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti ter ugovoru dolžnice po izteku roka (tč. 2 in 3 izreka). Pod tč. 4 izreka je sklenilo, da je upnik dolžan v roku 8 dni dolžnici povrniti 27,76 EUR izvršilnih stroškov.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Trdi, da je podana kršitev postopka, ker je sodišče predlog dolžnice za razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti zavrnilo, hkrati pa ugodilo ugovoru dolžnice po izteku roka in izvršilni postopek ustavilo. Pritožnik se sprašuje, kaj je v takšni situaciji s pravnomočnostjo sklepa in upnikovo zahtevo po nadaljevanju izvršbe. Neobrazložena je odločitev o tem, da se izvršilni postopek ustavi, hkrati pa odloži do pravnomočnosti odločitve o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti ter ugovoru dolžnice po izteku roka. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno, saj gre za osebni dolg F. M. Menica, na katero se upnik sklicuje, je bila osebna menica M. F., ki je kot fizična oseba jamčila za poplačilo dolga iz poslovanja. Takšne vsebine je bil tudi predlog za izvršbo. V odgovoru na ugovor je predlagal zaslišanje strank z namenom, da bi se ugotovila vsebina predloga za izvršbo. Upnik trdi, da je poslovanje res potekalo z M. F. kot nosilko poslovnega obrata, vendar pa izvršba izhaja iz zavarovanja, ki ga je zagotovila M. F. kot fizična oseba. Ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi je neutemeljen, saj je z menico delovala kot fizična oseba. Neutemeljeno je sodišče tudi ugodilo predlogu za odlog izvršbe. Sodišče navaja, da naj bi odlog pomenil večjo škodo za dolžnico kot za upnika, kar pa ni res, saj je bila izvršba potrebna zaradi neplačila dolga dolžnice za dobavljeno blago v sredini leta 2004. Predlaga, da se sklep razveljavi v celoti in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Priglasil je tudi stroške vložene pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v tč. 2 izreka ugovoru dolžnice po izteku roka ugodilo in izvršilni postopek ustavilo. Zaključilo je namreč, da ima zaključek stečajnega postopka dne 2.12.2005 nad G. M. F. s.p. vpliv na izterjevano terjatev, ki je po svoji naravi poslovna terjatev in so tega dne prenehale vse obveznosti iz poslovanja dolžnice.

Utemeljeno pritožba trdi, da je menico izdala dolžnica kot samostojna podjetnica, vendar je tudi osebno jamčila za dolg svojega podjetja. Iz meničnega blanketa je razvidno, da se nahaja podpis preko sredine lica menice, brez oznake s.p. V skladu s čl. 30 Zakona o menici (ZM) se aval daje na menici ali na alonži, za aval zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za podpis trasanta ali trasata. V skladu s I. odst. 31. čl. ZM je avalist odgovoren prav tako kakor tisti, za katerega je porok. Menični upnik lahko zahteva poplačilo neposredno od avalista. Zaključen stečajni postopek zoper G. M. F. s.p. bi bil pravno relevanten samo v primeru, če bi bila izvršba dovoljenja zoper dolžnico kot samostojno podjetnico. V konkretnem primeru pa je dolžnica s podpisom na licu menice prevzela vlogo porokinje za dolg svojega podjetja.

Ker je tako sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v izpodbijani tč. 2 izreka sklep razveljavilo. Posledično je bilo potrebno razveljaviti tudi stroškovno odločitev vsebovano v tč. 4 izreka izpodbijanega sklepa in odločitev v tč. 3, kjer je sodišče odločilo, da se izvršilni postopek odloži do pravnomočne odločitve o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti ter ugovoru dolžnice po izteku roka ( tč. 3 čl. 365 ZPP v zv. s čl. 366 ZPP, vse v zv. s čl. 15 ZIZ).

V razveljavljenem obsegu bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo presoditi navedbe dolžnice v vlogi z dne 23.4.2007 in navedbe upnika podane v vlogi z dne 23.5.2007 in ob pravilni uporabi materialnega prava ugotoviti, ali je dolžničin predlog za odlog izvršbe in ugovor po izteku roka utemeljen. Sodišče prve stopnje pa bo moralo pred tem presoditi, ali so podani vsi pogoji za meritorno obravnavo ugovora po izteku roka po III. odst. 61. čl. ZIZ v zv. s čl. 56 ZIZ.

Pritožba navaja, da izpodbija sklep v celoti, čeprav obrazloženo ne izpodbija tč. 1 izreka, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnice za razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik nima pravnega interesa po izpodbijanju tega dela sklepa, saj je bilo z njim odločeno v korist pritožnika.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (III. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).