Appeal allowed; first instance court dismissed appeal due to procedural violation and failure to explain evidence necessity.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in sodišče ni pojasnilo, zakaj je bilo potrebno določiti izvedenca. Kratka obrazložitev v sklepu, da brez dokaza z izvedencem geometrom postopka ni mogoče končati, ne zadošča, še posebno, ko postopek traja že 10 let, in ker sta bila v postopek že pritegnjena dva izvedenca in je sodišče na kraju samem že določilo mejo.

[OBRAZLOŽITEV]

V nepravdnem postopku za določitev meje, ki teče vse od leta 1996, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 10. 2008 predlagatelju naložilo, da v roku 15 dni plača predujem za stroške geodetskih storitev v višini 800,00 EUR in ga obenem opozorilo na posledico iz 36. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlagatelj v roku ni založil predjema, zato je sodišče z sedaj izpodbijanim sklepom štelo, da je predlagatelj umaknil predlog za določitev meje.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj ter uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da ne bi smelo ustaviti postopka, ker je v tej zadevi že opravilo narok na kraju samem, na katerem je sodeloval izvedenec geometer, ki je na naroku tudi podal mnenje. Tega mnenja nista izpodbijala niti predlagatelj niti nasprotna udeleženca in zato meni, da ponovno izvedeniško delo ni bilo potrebno. Razen tega pa je sodišče tudi s pisno vlogo obvestil, da bo plačal izvedenino takoj, ko bo sodišče opravilo ogled na kraju samem, tega ogleda pa ne bo opravilo v zimskem času, zato tudi ni bil pripravljen plačati zahtevanega predjema. Sodišče pa bi moralo v skladu z dol. 24. čl. ZNP v primeru domnevnega umika pozvati nasprotne udeležence, da postopek nadaljujejo. Tega sodišče ni storilo. Smiselno tako predlaga, da sodišče ta sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Podana je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih (ZPP, čl. 339 tč. 14). Sodišče je v obrazložitvi zgolj navedlo določbo 36. čl. ZNP in da o zadevi ne more odločiti, ne da bi v postopek pritegnilo izvedenca geodetske stroke. To pa v nepravdnem postopku, ki teče vse od 1996. leta in v katerem je sodišče prve stopnje že dvakrat angažiralo izvedenca geometra in na kraju samem tudi določilo mejo, ne zadošča. Sodišče je s sklepom z dne 21. 10. 1999 mejo že določilo, ta sklep pa je bil razveljavljen s sklepom višjega sodišča z dne 6. decembra 2000 iz razlogov, ker sklep ni imel razlogov o odločilnih dejstvih in ga je bilo potrebno razveljaviti že po uradni dolžnosti. Glede na to pa je bilo sodišče prve stopnje dolžno presoditi ali se lahko postopek konča brez ponovnega sodelovanja izvedenca, to svojo odločitev pa bi bilo dolžno v sklepu tudi natančno obrazložiti. Kratka obrazložitev v sklepu, da brez dokaza z izvedencem geometrom postopka ni mogoče končati, pa ne pomeni zadostne obrazložitve za odločitev o ustavitvi postopka, še zlasti ker postopek traja več let in ker sta bila v postopek že pritegnjena dva izvedenca in je sodišče na kraju samem že določilo mejo. Zato bi sodišče nujno moralo analizirati stanje zadeve- oceniti dokaze in pojasniti, zakaj dosedanja izvedeniška mnenja in dokazi sodišču ne omogočajo odločitve (glej tudi sklep II Ips 41/97).

V skladu z dol. 354. člena ZPP je bilo potrebno zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj kršitve postopka glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo oceniti dosedaj izvedene dokaze in šele nato zaključiti ali se lahko zadeva reši ne da bi bilo potrebno novo zaslišanje izvedenca in odločitev obrazložiti.

Sodišče prve stopnje pa tudi ni ravnalo pravilno, ko ni pozvalo nasprotnih udeležencev, da se izjavijo o tem, ali morda želijo nadaljevati postopek in sami založiti predujem za izvedenca. Tako je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbi 23. in 24. čl. ZNP. Tudi pri fikciji umika je sodišče dolžno pozvati nasprotne udeležence, da se v roku 15 dni izjavijo ali želijo nadaljevati postopek. Sodišče lahko šele potem, ko pozove nasprotne udeležence, pa se ti ne izjavijo odloči, da je postopek končan ker je predlagatelj predlog umaknil.