Appeal dismissed; liability for deleted company debts requires status as partner at time of deletion.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebo, ki ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila njen družbenik, saj domneva prevzema neporavnanih obveznosti velja le za osebe, ki so ob izbrisu družbe iz sodnega registra imele status družbenika te družbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog upnika z dne 12. 10. 2006 za nadaljevanje izvršbe zoper J. N., (I. točka izreka), in upniku naložilo, da sam krije stroške, ki so mu nastali s sestavo vloge z dne 12. 12. 2006 (II. točka izreka).

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil upnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V njej je navedel, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni ugotavljalo odločilnega dejstva, to je kriterija, po katerem se ugotavlja odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe, saj ni ugotavljalo vpliva, ki ga je družbenik imel na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti te družbe. Po njegovem stališču dolžnik J. N. za obveznosti odgovarja ne glede na prenos poslovnega deleža v decembru 2005. Okoliščina, da v trenutku izbrisa družbe iz sodnega registra ni bil družbenik v izbrisani družbi, na njegovo odgovornost ne vpliva. Terjatev je nastala leta 2003, ko je bil J. N. edini ustanovitelj in direktor izbrisane družbe. Nadalje je grajal izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter navedel, da sodišče prve stopnje dejanske presoje aktivnosti družbenika sploh ni opravilo v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS. Dolžnik je bil v času nastanka terjatve in njene zapadlosti družbenik v izbrisani družbi, lastnik 100 % poslovnega deleža, družbo pa je zastopal kot edini direktor. Na podlagi navedenega je nesporno, da je dolžnik imel možnost vpliva na poslovanje družbe, vendar njegove terjatve ni želel poravnati. Vse do izbrisa družbe je bil dolžnik direktor izbrisane družbe, do prenosa poslovnega deleža pa je prišlo zgolj zato, da bi se izognil obveznostim izbrisane družbe. Nasprotoval je tudi odločitvi sodišča prve stopnje o stroških v II. točki izreka sklepa in navedel, da so mu bili neupravičeno naloženi, ter se skliceval na predhodno podane navedbe. Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegovemu predlogu ugodi, oziroma podredno, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, ter priglasil pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo je J. N., smiselno nasprotoval upnikovim pritožbenim navedbam in predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so upnikovi pritožbeni očitki neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je odločilno dejstvo v obravnavanem primeru pravilno ugotovilo. Ugotovilo je, da oseba, zoper katero je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, J. N., ob izbrisu dolžnika, družbe L., d. o. o. iz sodnega registra ni bil njen družbenik. Upnik tej ugotovitvi ni nasprotoval.

V skladu s IV. odstavkom 24. člena ZIZ se v primeru, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika (ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo) pod pogojem, da upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla na novega dolžnika. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve oz. obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Javno listino v obravnavanem primeru predstavlja objava sklepa o izbrisu dolžnika v Uradnem listu RS. Upnik je sicer predlogu za nadaljevanje izvršbe priložil fotokopijo navedene objave, vendar pa iz nje ne izhaja, da bi bil J. N., ob izbrisu družbe iz sodnega registra njen družbenik. V skladu s IV. odstavkom 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod) se v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije šteje, da so družbeniki gospodarske družbe (torej družbeniki, ki so ta status dejansko imeli ob izbrisu družbe iz sodnega registra) podali izjavo z vsebino, ki je določena v I. odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD oz. sedaj 425. člena ZGD-1, kar pomeni, da (ti) odgovarjajo za preostale neporavnane obveznosti izbrisane družbe z vsem svojim premoženjem, če upniki pravočasno zoper njih uveljavljajo plačilo svojih terjatev (II. in III. odstavek 394. člena ZGD oz. sedaj 425. člena ZGD-1).

Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ki mu upnik ne nasprotuje (namreč da J. N., ob izbrisu dolžnika, družbe L., d. o. o. iz sodnega registra ni bil več njen družbenik) je ob pravilni uporabi navedenega materialnega prava pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da J. N., v tem izvršilnem postopku ne more biti novi dolžnik. Upnik namreč ni izkazal pogojev za prehod obveznosti na novega dolžnika, saj z javno listino, ki jo je predložil, ni dokazal, da je obveznost prešla nanj. J. N., zato v obravnavanem izvršilnem postopku ne more biti pasivno legitimiran.

Enak zaključek izhaja iz ustaljene in enotne sodne prakse, da je vpis spremembe družbenika družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register deklaratorne narave in da zato za obveznosti izbrisane družbe na podlagi IV. odstavka 27. člena ZFPPod lahko odgovarja le tisti družbenik, ki je ob izbrisu družbe njen aktivni (v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00) družbenik, ne pa tisti družbenik, ki je v sodnem registru vpisan kot družbenik te družbe. Tudi v tem primeru je torej odločilno dejstvo, da je oseba ob izbrisu družbe iz sodnega registra njen družbenik.

Ker ni bil izpolnjen osnovni pogoj za nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom, sodišču prve stopnje

ni bilo treba ugotavljati vpliva, ki naj bi ga imel J. N., na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti. Dokazno breme glede dokazovanja aktivnosti oz. pasivnosti družbenika kot novega dolžnika je namreč na strani novega dolžnika (ob morebitni vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi po 56.a členu ZIZ) in ne na strani upnika, zato v tej fazi izvršilnega postopka, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika izbrisanega dolžnika, sodišče teh dejstev ne ugotavlja, temveč preverja le, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vstop novega dolžnika po IV. odstavku 24. člena ZIZ.

Po povedanem sodišče druge stopnje zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju tudi materialnopravno pravilna. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

Sodišče druge stopnje je na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bil uspešen (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

V skladu z določbo II. odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP-D) je sodišče druge stopnje postopek nadaljevalo po dosedanjih predpisih (veljavnih pred cit. zakonom), ker je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje izdan pred uveljavitvijo ZPP-D.