Appeal dismissed; joint defendants are jointly liable for costs even if one must pay all.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance judgment, upholding the order for the defendant to bear all litigation costs. The defendant argued that the final judgment was unenforceable against them and that they should only be liable for half the claim. The court ruled that because the defendant was a necessary joint co-litigant in the underlying suit, they are jointly liable for costs, and the execution title does not require the specific phrase 'non-divisibly' to establish this liability.
Legislator headnote
AI generatedčl. 161/III ZPP; Če na toženi ali tožeči strani nastopajo enotni sosporniki, se šteje terjatev za solidarno, če je v izvršilnem naslovu navedeno, da je ena stran dolžna povrniti stroške.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnica sama trpi pritožbene stroške.
[JEDRO]
Če na toženi ali tožeči strani nastopajo enotni sosporniki, se šteje terjatev za solidarno, če je v izvršilnem naslovu navedeno, da je ena stran dolžna povrniti stroške. V izreku ni nujen izraz nerazdelno.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor dolžnice zavrnilo kot neutemeljen.
Proti takšnemu sklepu se je pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje, da v skrajnem primeru dolžnica odgovarja do polovice terjatve. Prvenstveno pa zatrjuje, da pravnomočna sodba ni izvršljiva, saj dolžnici ne nalaga nobene obveznosti.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je pravda tekla zaradi veljavnosti oporoke, obe tožnici pa sta bili nujni sospornici, ker je možna le enotna rešitev spora. Sodišče je pravilno uporabilo čl. 161/III Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v katerem so sosporniki solidarno odgovorni za stroške, če so solidarno odgovorni glede glavne stvari. Glede na takšen predpis je pravilen zaključek sodišča, da je dolžnica nerazdelno odgovorna za celotne stroške.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila dolžnica ena izmed enotnih sospornic v pravdi.
Sodišče je tudi pravilno upoštevalo pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 207/96 z dne 21. 2. 2002 kot primeren izvršilni naslov, saj je terjatev jasno določena (čl. 21 Zakona o izvršbi in zavarovanju). Citirana pravnomočna sodba namreč v izreku o stroških določa, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 663.696,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, sedanja dolžnica pa je bila ena izmed tožnic.
Glede na zavrnitev pritožbe pritožnica sama trpi pritožbene stroške.